Fobija ima lahko izredno omejujoč vpliv na naše življenje. Negativno vpliva na našo samozavest in samospoštovanje ter na naše odnose. Kdaj vi doživljate največ strahu? Se bojite javnega nastopanja, pajkov, bakterij, vožnje po avtocesti, številke 13 ali česa drugega? Znate ločiti običajen strah od fobije?
Strah ali fobija?
Strah je eno izmed naših osnovnih čustev in ima kot tako svoj namen. Evolucijsko gledano strah pripomore k našemu preživetju in k samozaščiti. Ko se znajdemo v ogrožajoči situaciji, nam strah omogoča, da se naše telo pripravi na beg. Čeprav je strah neprijetno čustvo, je v mnogih situacijah za nas tudi zelo koristen.
Fobija pa je zelo intenziven strah pred nečem, kar realno ne predstavlja prave nevarnosti za nas in nam torej ne koristi. Strah preraste v fobijo takrat, ko osebo ovira pri njenem vsakodnevnem funkcioniranju ter lahko negativno vpliva na razna področja njenega življenja. Pogosto se oseba zaveda, da njena fobija ni povsem smiselna, a je kljub temu ne zna opustiti.
Več: Dave Daley – Monster Motivator: “Strah je potrebno knokavtirati v prvi rundi!”
Kako se počutimo ob fobiji?
V primeru, da se znajdemo v situaciji, pred katero imamo fobijo, je naše doživljanje lahko podobno paničnemu napadu. Srce nam prične biti hitreje, pričnemo se potiti, dihamo hitro in plitvo ter nas stiska v prsih. Prične se nam lahko tudi vrteti, začutimo slabost ali imamo občutek, da bomo omedleli.
Zaradi neprijetnih občutkov se lahko viru fobije pričnemo aktivno izogibati in se tako znajdemo v začaranem krogu fobije. Na primer strah nas je zaprtih prostorov, zato se nikoli ne peljemo z dvigalom. Posledično se z izogibalnimi vedenji naša fobija še utrjuje. Z izogibanjem sami sebi sporočamo, da je vir fobije resnično nekaj strašnega in si s tem zapremo možnosti, da bi pridobili tudi pozitivne izkušnje v povezavi s predmetom fobije.
Zaradi fobije lahko dobimo občutek, da smo povsem nemočni. Takrat se je dobro spomniti, da je fobija nekaj, kar se da odpraviti in da lahko ponovno prevzamemo nadzor nad svojim življenjem.
Več: 3 predlogi znanstvenikov, kako premagati anksioznost.
Primer iz psihoterapije
Pred leti je k meni prišel gospod s fobijo pred požiranjem, ki se imenuje fagofobija. V mladosti se mu je košček hrane zataknil v grlu. Pričel se je dušiti in ustrašil se je, da bo umrl. Čeprav se je situacija dobro končala, je imel več dni občutek, kot da bi še vedno imel košček hrane zataknjen v grlu. Zelo strah ga je bilo, da se bi situacija ponovila. Z meseci in leti se je njegov strah stopnjeval. Pričel je opuščati trdo hrano, dokler se ni prehranjeval le še izključno s tekočo hrano. Začel se je izogibati prijateljem, določenim službenim situacijam in drugim priložnostim, kjer je bila prisotna hrana.
Ko sva pričela s psihoterapijo, se je pokazalo, da gospoda zelo skrbi, kaj fobija pove o njemu. Bal se je, da to pomeni, da je nor ali čuden. Preko psihoterapije je spoznal, da fobija ni nekaj, česar bi se moral sramovati in da o njem ne pove nič slabega. Potencial za razvoj fobije ima tako rekoč vsak.
Raziskala sva, kakšne so njegove misli in čustva ob pojavi fobije. Sestavila sva lestvico postopnih vedenj, ki jih je nato redno izvajal doma. Ko je ta vedenja ponavljal, je ugotovil, da se njegov strah zmanjšuje. Postopoma je pričel uživati vse več trde hrane, dokler mu hrana ni več predstavljala problema. Občasno je še začutil strah ob misli, da bi se s hrano zadušil, a se je preko psihoterapije naučil ta strah ustrezno obvladati.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
