V intervjuju za RTV Slovenija si izrekel, da se invalidi prevečkrat obnašajo kot žrtve, ki jim nekaj kar pripada. Trdiš, da drugih ovir, razen arhitekturnih (transport na delovno mesto), invalidi praktično nimate. Kje vidiš največjo težavo pri zaposlovanju invalidov? Je res kriva samo država oz. delodajalci ali bi se morali invalidi sami potruditi izpostaviti svoje sposobnosti in si poiskati službo?

Aleš Kramolc: Za to izjavo še vedno stojim. Seveda je tukaj kar nekaj ovir in težav. Vendar nič takšnega, kar se ne bi dalo premostiti (govorim za vozičkarje z vsaj delno delujočimi zgornjimi udi, ostalih oblik invalidnosti ne poznam dovolj za kompetentno mnenje). A vendar je na nas, da pokažemo voljo in naredimo prve korake proti premagovanju tega »tabuja« zaposlovanja invalidov.

Mi poznamo sebe in naše zmožnosti in naša dolžnost je, da jih pokažemo. Delodajalci jih večinoma ne poznajo in normalno, da so skeptični in »prestrašeni«. Seveda situacija ni čisto rožnata, saj za nikogar ni. A na koncu dela tisti, ki to želi.

Mi poznamo sebe in naše zmožnosti in naša dolžnost je, da jih pokažemo.

Podpiraš projekt Podari delovno izkušnjo, ki ga izvaja Zveza prijateljev mladine Koroška. Kakšna je tvoja vloga v tem projektu? Si se tudi sam udeležil katere izmed ponujenih zaposlitev? Kako ocenjuješ uspeh projekta?

Aleš Kramolc: V sklopu projekta sem opravil le intervju kot zaposlena oseba s posebnimi potrebami, zato detajlov ne poznam. Vendar ga podpiram, saj dela ravno to, kar sem omenil zgoraj, obe strani, tako delodajalce kot invalide, seznanja s tem, kako izgleda zaposlovanje takšne osebe. 

Nesreča in mentalni boj

Poškodoval si se v prometni nesreči v bližini doma pri komaj 17 letih, zaradi katere si ostal tetraplegik. Dejal si, da ni šlo za poseben trenutek, ko bi dojel, da ne boš več mogel hoditi, temveč da je šlo za proces: zanikanje, smiljenje samemu sebi in končno sprejetje. Kakšno vlogo so imeli pri tem procesu okolje, družba, družina?

Aleš Kramolc: Seveda gre za proces, čeprav nikoli nisem rekel, da ne bom več hodil 😉 Ampak ja, traja nekaj časa, da dojameš, da se ti je življenje zelo spremenilo in da to tudi sprejmeš. Prvo se rehabilitiraš v bolnišnici oz. v rehabilitacijski ustanovi, ampak prava rehabilitacija se začne, ko se vrneš domov oz. v vsakdanje življenje in okolje. Prvo bi poudaril, da se to ne zgodi samo tebi, vendar celotni družini in bližnjim.

Prvo ponavadi sledi prilagoditev bivalnih prostorov, kar običajno s seboj prinaša velike stroške, v mojem primeru cca. 30.000 evrov. Potem je tukaj psiha, zanikanje, samopomilovanje, občutek nekoristnosti, želja po smrti, samomorilske misli, … in vse to ustvarja izjemne pritiske na celotno družino. Moj nasvet je takšen, daj vse od sebe, en dan naenkrat in slej ko prej hudo mine. Prav tako je pomembna podpora prijateljev. Ne rečem, da brez tega ne bi šlo, a je bilo tako zagotovo veliko lažje.

Mi je pa ogromno pomenila podpora moje družine, predvsem staršev, za katere je bila izkušnja prav gotovo veliko hujša kot zame!

Daj vse od sebe, en dan naenkrat in slej ko prej hudo mine.

Katere so bile največje mentalne ovire, s katerimi si se moral spoprijeti po nesreči in okrevanju? Te je kdaj skrbelo za svojo prihodnost ali si ves čas verjel vase?

Aleš Kramolc: Zame je bil najhujši občutek nekoristnosti in nesposobnosti. Kot omenjeno zgoraj, je to proces, kjer moraš dojeti, da še vedno lahko živiš polno življenje. Zato podpiram idejo, da bi mi »starejši« invalidi bili podpora novim prišlekom od samega začetka, saj bi se tako ta socialna in psihična rehabilitacija lahko občutno skrajšala. To zveza in pokrajinska društva paraplegikov že počnejo, vendar je še kar nekaj maneverskega prostora za izboljšave.

Kot vse ljudi, je tudi mene kdaj skrbelo za prihodnost in to zelo, vendar kot rečeno: »Just keep going, one day at the time.« 😉

 

Odklikaj spodaj na 3. stran intervjuja…

 

1
2
3
Deli
Prejšnji članekKatere so dobre varčevalne navade za otroke?
Naslednji članekSte opazili skrivne pomene znanih logotipov?
Nejc Krumpačnik
Sem magister inženir medijskih komunikacij, certificiran Transolution Business Practitioner in Top Selling Professional (pri Katzengruber Human Development Group). Podjetjem in posameznikom pomagam, da s pomočjo spleta povečajo svojo prepoznavnost, najdejo nove stranke in prodajo več.