Kdo je Aleš Kramolc?

Prvič se mi je ponudila izvrstna priložnost, da intervjuvanca opišem resnično skozi svoje oči. Aleš Kramolc je namreč moj nekdanji sošolec iz srednje šole. Štiri leta sva skupaj obiskovala program za elektrotehnika računalništva in se vsak dan videvala v šolskih klopeh. To vam pove bore malo, vem. Rad bi vam zaupal kakšno pikantno, a žal ne gre (ali pa niso za v javnost:). Moj spomin je luknjast kot švicarski sir. Tega je vendarle že deset let.

Morda je pomembneje tole.

Ko smo se ostali že začeli spraševati, kam bomo šli študirat in s kom bomo bivali, bi nas Aleš mile volje lahko označil za tepce, ki se poigravajo s sladkimi skrbmi. Sam se je namreč znašel pred najtežjo preizkušnjo svojega življenja. Pri svojih rosnih 17 letih je bil udeleženec hude prometne nesreče. Po 9 dneh kome je ugotovil, da lahko premika samo svojo desno ramo. Sledilo je dolgo rehabilitacijsko okrevanje, a najhujši boj se je dogajal v njegovi glavi.

Tako je stopil na pot osebnostne rasti in se ogromno naučil, pri tem pa ohranil svoj izvrsten smisel za humor (samo poglejte si to frajersko naslovnico:) in ponovno našel smisel tudi v življenju. Ko gleda nazaj, lahko reče, da je za izkušnjo hvaležen. Težko bi našli koga primernejšega, ki nam bi lahko povedal o tem, kako je, ko padeš v brezno in kako iz njega splezati. 

Vabljeni k branju navdihujočega intervjuja, polnega življenjskih nasvetov. Če se vam zdi, da je današnji dan črn, se spomnite, da ga jutri več ne bo. Gremo počasi, a vztrajno –  dan za dnem, kot svetuje Aleš. 😉 

Uvod

Kdo je Aleš Kramolc v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?

Aleš Kramolc: Tole vprašanje bom izkoristil za to, da lahko o sebi govorim v tretji osebi, brez da bi izpadel nadut. 😉

Aleš je model, ki je imel srečo, da se mu je že na začetku življenja zgodilo marsikaj in se je iz tega veliko naučil (upam). Navdušuje ga dobra glasba, srh pa ga spreletava ob žužkih. 😛

Zaposlovanje

Zaposlen si (bil) v podjetju Ekipa2 v Ljubljani, na delovnem mestu organizatorja trženja. Kako ti je uspelo pridobiti delovno mesto v tem podjetju kljub svoji gibalni oviranosti? Kakšna meniš, da je bila tvoja prednost pred drugimi kandidati?

Aleš Kramolc: Res je, v letih 2015 in 2016 sem bil zaposlen v podjetju Ekipa2, ki je hčerinsko podjetje podjetja Outfit7, katero je odgovorno za nastanek znanega lika Talking Tom in ostalih govorečih prijateljev.

Svoje gibalne oviranosti nisem nikoli jemal kot »oviro« pri doseganju poslovnih ciljev. Je pa res, da moraš včasih biti izviren in lahko svoj »disabillity« spremeniš v »abillity« (dis)abillity. 😉 Skratka, svoje, na prvi pogled slabosti, izkoristi kot močne točke. Npr. zaradi svojega stanja moram na dnevni bazi vlagati 110 % za vsakdanje življenje, to ti preide v navado in v vse, kar delaš, začneš vlagati 110 %. Kateri delodajalec si pa ne želi takšnega zaposlenega? 😉

Poleg tega sem napisal malce drugačno prošnjo in nisem se držal stalnih pristopov. In to svetujem vsem, ne bojte se izstopati, napisati drugače kot naj bi, … bodite izvirni! Ne morem pa dati točnih navodil, saj smo vsi individualni in vsak naj izpostavi svojo individualnost.

In to svetujem vsem, ne bojte se izstopati, napisati drugače kot naj bi, … bodite izvirni!

3 leta si bil samozaposlen, nato si dobil priložnost za delo v Avstriji – delo ti ni bilo všeč, iskal si dalje in dobil priložnost v Sloveniji. Kako bi primerjal zaposlovanje invalidov v Avstriji in Sloveniji?

Aleš Kramolc: Drži, dobro leto dni sem v Avstriji tudi živel. Osebno mi življenje tam ni bilo všeč. Ne pravim, da je Avstrija slabša ali boljša. Meni je pač bolj všeč Slovenija, zato sem se tudi vrnil. Če primerjam glede na socialno varnost oseb s posebnimi potrebami, kamor sodi tudi zaposlovanje le-teh, bi rekel, da je Avstrija mogoče korak pred nami. Tukaj velik dejavnik predstavlja tudi arhitekturna dostopnost, ki je v Avstriji res izjemna.

Vendar pa tudi v Sloveniji situacija ni tako slaba. Seveda je veliko odvisno od regije, vendar to velja za vse, ne samo za invalide. A imamo tudi tukaj invalidi precej dobre možnosti. Res pa, da potrebujemo nemalo samoiniciativnosti in vztrajnosti.

 

Odklikaj spodaj na 2. stran intervjuja…