Motivacija je mogočna, vendar zelo pretkana zver. Včasih se je izjemno lahko motivirati in nemudoma se znajdemo v vrtincu navdušenja. Spet drugič se nam zdi popolnoma nemogoče ugotoviti, kako se motivirati in zlahka se ujamemo v blodnjak odlašanja. Kako prenehati odlašati, je vprašanje, s katerim se spopada marsikdo. Ta stran vsebuje najboljše ideje in najbolj uporabne raziskave o tem, kako se motivirati in kako ostati motiviran.
Ne bomo pisali motivacijskega govora, ki vam bi pognal kri po žilah, temveč bomo pogledali, kaj ima o motivaciji povedati znanost. V kolikor želite motivirati sebe ali ekipo, potem je to pravi članek za vas.
S klikom na posamezno povezavo lahko odsurfate na določen del članka, ki vas zanima, ali pa preprosto preberite celo stran.
1. Motivacija: kaj je in kako deluje?
2. Kako se motivirati in ukrepati?
- Načrtujte vašo motivacijo
- Kako se motivirati (tudi, ko vam ni do tega)
- Kako naj motivacija postane navada
3. Kako ostati motiviran na dolgi rok?
- Kako ostati motiviran z uporabo Goldilocks pravila?
- Kako doseči vrhunec motivacije?
- Kaj narediti, ko motivacija usahne?
Motivacija: Kaj je in kako deluje?
Znanstveniki definirajo motivacijo kot splošno pripravljenost nekaj početi. Gre za niz psiholoških sil, ki te pripravijo do tega, da ukrepaš. Menimo, da se lahko dokopljemo do bolj uporabne definicije motivacije.
Kaj je torej pravzaprav motivacija? Avtor Steven Pressfield v knjigi The War of Art pove nekaj, kar dobro povzema njeno bistvo:
Na neki točki bolečina, ki jo prinaša neukrepanje, postane večja, kot bolečina, ki jo prinaša ukrepanje.
Z drugimi besedami, na neki točki se je lažje spremeniti kot ostati enak. Lažje je ukrepati in se v telovadnici počutiti negotovo kot ničesar ne narediti in se smiliti sam sebi doma na kavču. Lažje se je počutiti neprijetno pri opravljanju prodajnih klicev kot biti nenehno razočaran glede stanja na bančnem računu.
To je temelj motivacije. Vsaka izbira ima ceno, a ko smo motivirani, lažje potrpimo neprijetnost ukrepanja kot bolečino, če bi ostali enaki. Nekako prekoračimo mentalni prag – ponavadi po tednih odlašanja in ko nam grozijo roki, ki jih moramo ujeti. Takrat postane bolj boleče ne opraviti dela kot pa opraviti ga.
Sedaj pa pomembno vprašanje: Kaj lahko naredimo, da bi povečali verjetnost prečkanja mentalnega praga in se nenehno počutili motivirane?
Pogoste napačne predstave o motivaciji?
Ena izmed najbolj presenetljivih stvari glede motivacije je, da pogosto pride po tem, ko začnemo z novo aktivnostjo in ne pred tem. Napačno si predstavljamo, da motivacija pride kot rezultat pasivnega gledanja motivacijskega videa ali branja navdihujoče zgodbe. Aktivna inspiracija je lahko precej močnejši motivator.
Motivacija je pogosto posledica in ne vzrok dejanja. Samo začeti je potrebno, četudi z majhnimi koraki, kar je oblika aktivne inspiracije, ki daje naraven zagon.
Ta učinek lahko poimenujemo fizika produktivnosti, saj je tako rekoč govora o Newtonovem prvem zakonu, ki ga apliciramo na oblikovanje navade: Objekti v gibanju imajo težnjo, da ostanejo v gibanju. Ko se enkrat opravek začne, je z njim lažje nadaljevati.
Ne potrebujete veliko motivacije, ko enkrat začnete z vedenjem. Največ trenja je namreč prav na začetku. Ko enkrat začnete, se proces začne odvijati naravno. Z drugimi besedami, pogosto je lažje končati nalogo, kot pa jo začeti.
Zatorej je eden izmed ključev, kako se motivirati, da si olajšate začetek.
Kako se motivirati in začeti ukrepati?
Mnogi ljudje težko najdejo motivacijo, ki je potrebna, da bi dosegli svoje cilje, saj preveč energije in časa zapravljajo za druge dele procesa. Če želite poenostaviti proces iskanja motivacije in začetkov, potem pomaga, da avtomatizirate zgodnje korake vašega obnašanja.
Načrtujte vašo motivacijo
Veliko ljudi se nikoli ne spravi k pisanju, ker jih vedno skrbi, kaj bodo napisali zatem. Isto lahko rečemo za telovadbo, poslovanje, umetniško ustvarjanje in oblikovanje večine drugih navad.
-
Če vašemu treningu ne namenite svojega prostora na urniku, potem vas bo vsak dan skrbelo: “Upam, da se bom danes počutil motivirano, da bom lahko telovadil…”
-
Če vaš posel nima sistema za marketing, potem boste morali držati pesti, da boste besedo spravili med ljudi (poleg vsega, s čimer se morate ukvarjati).
-
Če nimate načrtovanega urnika za pisanje, po katerem bi se ravnali, potem se boste kmalu zalotili govoriti: “Samo voljo moram najti, pa mi bo uspelo.”
Članek v The Guardianu je dobro povzel situacijo: “Če zapravljate resurse za odločanje o tem kdaj in kje delati, boste ogrozili vašo sposobnost za delo.”
Zastavljanje urnika se zdi preprosto, a pomeni ogromno, saj daje vaše odločanje na avtopilotiranje. Tako vašim ciljem nameni potreben čas in prostor, da zaživijo. Verjetnost, da boste zastavljena opravila dejansko opravili, se s tem poveča, ne glede na vaš nivo motivacije. Obstaja kopica raziskav o volji in motivaciji, ki podpirajo to trditev.
Nehajte torej čakati na motivacijo in inspiracijo, da bi začeli z opravljanjem zadanih nalog, pač pa si uredite urnik in se začnite po njem ravnati. To je razlika med profesionalci in amaterji. Profesionalci si uredijo urnik in se ga držijo. Amaterji čakajo na inspiracijo in da jih nekdo motivira.
Kako se motivirati (tudi, ko vam ni do tega)
Kako se motivirajo nekateri izmed najbolj ustvarjalnih umetnikov na svetu? Ne uredijo si zgolj urnikov, pač pa izgradijo rituale.
Twyla Tharp je uveljavljena kot ena izmed najboljših plesalk in koreografinj modernega časa. V svoji knjižni uspešnici The Creative Habit spregovori o tem, kako so rituali ali rutine pred nastopi vplivale na njen uspeh:
“Vsak dan pričnem z ritualom. Zbudim se ob 5:30 in se oblečem v delovna oblačila. Nadanem si gamaše, majico in kapo. Nato zapustim hišo na Manhattanu, pokličem taksi in rečem taksistu, naj me odpelje do mojega priljubljenega fitnesa, kjer telovadim dve uri. Rituala ne predstavljata raztegovanje in trening z utežmi, s čimer se ukvarjam vsako jutro, pač pa taksi. Isti trenutek, ko povem taksistu, kam naj me odpelje, sem zaključila z ritualom.
Gre za preprosto dejanje, a če ga opravim na enak način vsako jutro, mi pride v navado – naredi ga takšnega, da se zlahka ponavlja. S tem zmanjšam možnost, da bi ga preskočila ali opravila drugače. Je ena stvar več v mojem naboru rutin in ena stvar manj, s katero se moram obremenjevati.”
Tudi mnogi drugi umetniki imajo rituale. Mason Currey v svoji prilljubljeni knjigi Daily Rituals: How Artists Work navaja, kako mnogi najboljši umetniki na svetu sledijo konsistentnim urnikom.
Maya Angelou je najela lokalni hotel in se tja odpravila pisat. Prispela je ob pol sedmih zjutraj ter pisala do dveh popoldan. Nato je odšla domov in se ukvarjala z urejanjem besedila. V hotelu ni nikoli spala.
-
Michael Chabon, dobitnik Pulitzerjeve nagrade, piše pet dni v tednu od desetih zvečer do treh zjutraj.
-
Haruki Murakami se zbudi ob štirih zjutraj, piše pet ur, nato pa gre na tek.
Rutina in ritual za motivacijo
Delo najboljših ustvarjalcev ni odvisno od motivacije ali inspiracije, pač pa se zanaša na konsistentne vzorce in rutine. Tukaj je nekaj primerov, kako lahko izkoristite rutino in ritual, da bi se motivirali:
-
Telovadite bolj konsistentno: naj način ogrevanja postane rutina.
-
Postanite bolj kreativni: sledite kreativnemu ritualu, preden začnete pisati, slikati ali peti.
-
Začnite vsak dan brez stresa: ustvarite petminutni jutranji ritual meditacije.
-
Spite bolje: sledite rutini umirjanja pred spanjem. Kako izboljšati spanje?
Moč rituala zagotavlja miselno nezahteven način, kako začeti z nekim dejanjem. Navade se tako lažje oblikujejo, kar pomeni, da je tudi konstantno opravljanje opravil veliko lažje.
Ključ do kateregakoli dobrega rituala je v tem, da odstrani potrebo po sprejetju odločitev: Kaj narediti najprej? Kdaj to narediti? Kako to narediti? Mnogo ljudi se nikoli ne premakne z začetne točke, ker se preprosto ne morejo odločiti, kako začeti. Cilj je, da je začetek nekega obnašanja enostaven in avtomatski, da obdržite moč za realizacijo opravkov, ko postanejo težki in zahtevni.
Kako naj motivacija postane navada?
Obstajajo trije preprosti koraki, ki jih lahko naredite, da bi izgradili boljše rituale in motivacijo spremenili v navado.
Korak 1: Dobra predpriprava
Rutina se začne tako, da je tako enostavna, da ji ne morete reči ne. Ne smete potrebovati motivacije, da bi začeli s predpripravo-rutino. Na primer, rutina za pisanje se lahko začne tako, da si natočite kozarec vode. Rutina za dvigovanje uteži se lahko začne tako, da si obujete športne copate. Ta opravila morajo biti res preprosta.
Korak 2: Vaša rutina vas mora peljati h končnemu cilju
Pomanjkanje motivacije je pogosto povezano s pomanjkanjem fizičnega gibanja. Poskusite si predstavljati vaše telesno stanje, ko se počutite depresivno, zdolgočaseno ali nemotivirano. Ne premikate se ravno v izobilju. Bolj verjetno je, da poležavate na kavču ali pa otopeli sedite.
Tudi nasprotno drži. Če se fizično premikate in ste aktivni, obstaja veliko večja verjetnost, da boste mentalno angažirani in napolnjeni z energijo. Na primer, med plesom se je skoraj nemogoče ne počutiti budnega, energičnega in živahnega.
Vaša rutina mora torej biti lahka za začeti in se nato postopno preoblikovati v več in več fizičnega gibanja. Vaš um in motivacija bosta sledila vašemu fizičnemu gibanju. Pomembno je omeniti, da fizično gibanje ne pomeni nujno telovadbe. Na primer, če je vaš cilj pisati, potem vas mora vaša rutina pripeljati bliže fizičnemu dejanju pisanja.
Korak 3: Vsakokrat morate slediti istemu vzorcu
Primarni namen vaše predpriprave-rutine je, da ustvarite serijo dogodkov, ki jih vedno izvajate, preden se lotite specifične naloge. Vaša predpriprava pove vašemu umu: “To se naredi, preden bom naredil to in to…”
Sčasoma ta rutina postane tako povezana z vašo učinkovitostjo, da vas že preprosto opravljanje rutine potegne v mentalno stanje, ki je potrebno za učinkovito opravljanje nalog, ki resnično štejejo. Ni vam potrebno vedeti, kako najti motivacijo (za to smo nenazadnje tu mi:), temveč morate zgolj začeti z vašo rutino.
Vaša predpriprava-rutina je v bistvu vaš opomnik. Je sprožilec, ki požene vašo navado, četudi ste nemotivirani, da bi začeli.
To je pomembno, saj kadar se ne počutite motivirano, je na meniju enostavno preveč dela, da bi ugotovili, kaj je naslednja stvar, ki jo je potrebno opraviti. Ko ste postavljeni pred naslednjo odločitev, se pogosto odločite, da enostavno nehate. Predpriprava-rutina ta problem odpravlja, saj točno veste, kaj je naslednja stvar, ki jo morate opraviti. Ni debate in odločanja. Pomanjkanje motivacije ne igra vloge. Zgolj sledite vzorcu.
Kako se motivirati na dolgi rok?
Proučili smo nekatere strategije, ki vam bodo olajšale pot, kako se motivirati in začeti z opravki. Kaj pa vzdrževati motivacijo na dolgi rok? Kako lahko ostanete motivirani za vekomaj?
Kako ostati motiviran z uporabo Goldilocks pravila?
Predstavljajte si, da igrate tenis. Če boste poskušali igrati resno partijo proti štiriletniku, se boste hitro začeli dolgočasiti. Tekma bi bila preveč enostavna. In nasprotno. Če boste poskušali odigrati partijo proti profesionalnemu igralcu tenisa kot sta Roger Federer ali Serena Williams, boste postali nemotivirani zaradi drugačnega razloga. Tekma bi bila preveč zahtevna.
Primerjajte ti izkušnji z igranjem tenisa proti nekomu, ki vam je enakovreden. Ko se tekma odvija, dobite nekaj točk in nekaj jih izgubite. Imate priložnost zmagati, a zgolj, če se boste zelo potrudili. Vaš fokus se zoža, motnje zbledijo in nenadoma se znajdete v situaciji, ko ste popolnoma osredotočeni na trenutni opravek. Izziv, ki ste mu priča, postane obvladljiv. Zmaga ni garantirana, a je mogoča. Opravila kot so ta, nas na dolgi rok najbolj motivirajo, je ugotovila znanost.
Ljudje imamo radi izzive, a zgolj, če so znotraj optimalne cone zahtevnosti. Opravki, ki so občutno pod nivojem vaših trenutnih zmožnosti, so dolgočasni. Opravki, ki so občutno nad vašimi trenutnimi zmožnostmi, vam jemljejo voljo. A opravki, ki so točno na meji med uspehom in porazom, so neverjetna motivacija za človeške možgane. Ničesar si ne želimo bolj kot obvladati veščino, ki je tik za našim trenutnim obzorjem.
Ta fenomen imenujemo Goldilocks pravilo. Goldilocks pravilo pravi, da smo najbolj motivirani, ko opravljamo naloge, ki so točno na meji naših trenutnih sposobnosti. Ne preveč težke. Ne preveč enostavne. Pač pa ravno pravšnje.
Delati stvari, upoštevajoč Goldilocks pravilo, je eden od ključev, kako vzdrževati motivacijo na dolgi rok. Če se znajdete v situaciji, ko ste nemotivirani, da bi se ukvarjali z neko nalogo, je to pogosto zato, ker vas dolgočasi ali ker je enostavno preveč zahtevna. Najti morate način, kako opravila spraviti nazaj na mejo vaših sposobnosti, kjer se boste počutili izzvane, a sposobne.
Kako doseči vrh motivacije?
Ta čudovita zmes sreče in vrhunske učinkovitosti je včasih poimenovana kot zagon. Zagon občutijo atleti, ko so v coni. Gre za mentalno stanje, ki ga občutiš, ko si tako osredotočen na opravljanje neke naloge, da preostali svet več ne obstaja.
Zagon bi lahko opisali kot stanje, ko je motivacija na vrhuncu. Morali bi se zelo potruditi, da bi uspeli najti stanje, kjer bi lahko bili bolj osredotočeni na delo.
Raziskovalci so ugotovili, da je eden izmed dejavnikov, ki močno vpliva na vaš zagon, (ne)upoštevanje prej omenjenega Goldilocks pravila. Če se ukvarjate z izzivi, ki so optimalne zahtevnosti, potem ne boste zgolj motivirani, da bi jih opravili, pač pa boste ob tem doživljali pravo srečo. Psiholog Gilbert Brim je povedal:
Eden izmed pomembnih virov sreče za človeka je ukvarjati se s primerno zahtevnimi nalogami, ne pretežkimi in ne preveč enostavnimi.
Da bi dosegli ta vrhunec motivacije, ni dovolj, da se ukvarjate z nalogami primerne zahtevnosti, pač pa morate meriti tudi vaš napredek. Psiholog Jonathan Haidt pojasnjuje, da je eden izmed ključev za dosego stanja zagona pridobivanje takojšnjih povratnih informacij o tem, kako ti gre na vsakem koraku.
Tako lahko rečemo, da so meritve ključni faktor motivacije. Če smo bolj natančni; kritični komponenti doseganja vrhunca motivacije sta soočenje z optimalnim izzivom in pridobitev takojšnjih informacij glede napredka pri doseganju cilja.
Kaj narediti, ko motivacija usahne?
Neizogibno je – motivacija za opravljanje vaših opravil bo na neki točki padla. Kaj se zgodi, ko pride do tega? Ne trdimo, da imamo vse odgovore, a poskusite se zavedati naslednjih stvari, ko prispete do točke, ko se počutite tako, da bi najraje odnehali.
Vaš um je stroj za predloge
Glejte na vsako misel, ki jo imate, kot na predlog in ne kot na ukaz. Med pisanjem tega prispevka mi um daje predlog, da sem utrujen. Predlaga mi, naj odneham. Predlaga mi, naj uberem drugačno, enostavnejšo pot.
Če se za trenutek ustavim, lahko odkrijem nove predloge. Moj um mi prav tako sugerira, da se bom počutil odlično, če bom opravil zastavljeno nalogo. Prav tako mi govori, da bom spoštoval identiteto, ki jo gradim, če se bom držal urnika. Da imam sposobnost dokončati nalogo, četudi mi ni do tega.
Zapomnite si, ti predlogi niso ukazi. So zgolj možnosti. Moč je v vas, da se odločite, čemu slediti in katero pot izbrati.
Neugodje je zgolj začasno
Skorajda vsako opravilo, s katerim se ukvarjate, je hitro mimo. Trening končate v uri ali dveh, poročilo boste napisali do jutri zjutraj itd.
Življenje je lažje kot kadarkoli prej. Pred 300 leti bi umrli, če si ne bi ulovili hrane in zgradili hiše. Danes se pritožujemo, če doma pozabimo polnilec za telefon.
Vzdržujte perspektivo. Vaše življenje je dobro in neugodje je trenutno in začasno. Prepustite se trenutnim občutjem neugodja in naj vas ojača.
Nikoli ne boste obžalovali dobrega dela, ko je enkrat dokončano
Theodore Roosvelt je nekoč dejal: “Daleč najboljša nagrada, ki jo ima ponuditi življenje, je trdo delati delo, ki ga je vredno delati.” Pogosto se zdi, da želimo z lahkoto opravljati delo, ki ga je vredno delati. Želimo si, da bi bilo naše delo spoštovano in v pomoč drugim, a ob tem ne želimo garati. Želimo močne roke in čvrste trebušne mišice, a se “švercamo” skozi trening. Želimo končni rezultat, ne pa tudi neuspelih poskusov, ki pridejo pred njim. Želimo zlato, ne pa garanja.
Vsak si lahko želi zlato medaljo. Zgolj peščica jih želi trenirati kot trenirajo Olimpijci.
A kljub našemu odporu do dela se nikoli ne počutimo slabše, ko ga opravimo. Kar pomislite. So dnevi, ko je izjemno težko začeti, a je trud na koncu poplačan. Včasih je že to, da se prikažemo in pokažemo pogum, da bi nekaj počeli, samo po sebi zmaga, ki jo je vredno proslavljati.
To je življenje
Življenje je nenehno ravnovesje med predati se motnjam ali premagati bolečino discipline. Ne pretiravamo, če rečemo, da so naša življenja in identitete definirane prav s tem ravnovesjem. Kaj je življenje, če ne vsota na stotine dnevnih bitk in majhnih odločitev o tem, ali odnehati ali odgarati svoje.
Poznate trenutek, ko se počutite, da vam ni do dela? To ni trenutek, ki bi ga zapravili. Je vaše življenje kot vsak drug trenutek. Zapravite ga tako, da boste ponosni nanj.
Kako in kam naprej?
Upamo, da vam je vodič všeč in da ste v njem našli koristne informacije. Če iščete še več idej, kako se motivirati, potem poiščite še ostale članke na temo “Motivacija” na naši strani. Trudili se bomo, da jih bo sčasoma vedno več.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
