transakcija kriptovalut

Transakcija kriptovalut poteka po sistemu veriženja v javno dostopni, decentralizirani digitalni knjigi, imenovani blockchain. Ta tehnologija je zaščitena z določenimi postopki šifriranja, ki so znani kot kriptografija.

Kriptovaluta, decentralizacija in blockchain

Najprej naj definiram te tri pojme, na kar se da razumevajoč način:

  • Kriptovaluta je digitalna valuta, v kateri se uporabljajo šifrirne tehnike za urejanje generiranja enot valute in preverjanje prenosa sredstev, ki delujejo neodvisno od centralnih bank.
  • Decentralizacija je razpršitev oddelkov velike organizacije proč od enega samega upravnega centra.
  • Blockchain (tehnologija veriženja blokov) je digitalna knjiga, v kateri so transakcije, izvedene v bitcoinu ali drugem kriptokovancu, zapisane kronološko in javno.

Blockchain in bitcoin

Leta 2008 se je pojavilo ime Sathoshi Nakamoto, ki je znan kot »oče bitcoina«. Tega leta je na internetu javno objavil ali so objavili (še vedno ni znano kdo ta oseba ali ekipa ljudi dejansko je) belo knjigo (ang. white paper) ali poslovni načrt o omrežju Bitcoin in podrobno razčistil/-i enakopravni sistem, ki izvaja transakcije bitcoina.

Bela knjiga je poslovni načrt o omrežju Bitcoin.

Bitcoin je revolucionarna ideja. Tehnologija ima tako moč, da lahko resnično spremeni ogromno na svetu. Ta sistem tehnologije je znan kot Blockchain ali če prevedemo – veriženje blokov. Sam sistem ima veliko drugih uporabnih lastnosti izven Bitcoin omrežja, čeprav je le-to trenutno najbolj znana uporaba te tehnologije.

Blockchain je decentralizirana baza podatkov, ki vsebuje vse transakcije, ki so bile opravljene v zgodovini bitcoina. Ker centralnega upravnega organa ali podatkovne baze ni, se podatkovna knjiga nahaja na omrežju, sestavljenem iz vsakega računalnika, ki izvaja programsko opremo Bitcoin.

Vsi sodelujejo pri izgradnji omrežja in vse to se zgodi v javnosti. Tako si lahko vsakdo ogleda promet, kot se dogaja v realnosti. Ta stopnja preglednosti je v kateremkoli gospodarskem sistemu skorajda nezaslišana, še manj pa je zaželena digitalizacija podatkov. Glede resnično prebojnih tehnologij si je težko predstavljati nekaj močnejšega od tega.

Blockchain in transakcije

Da bi rešili težavo pri določanju prednostnega naloga za več transakcij, je bilo potrebno razviti koncept dajanja vseh transakcij »veriženja«, ki se zgodijo hkrati, v tisto, kar je znano kot »blok«. Verjetno se vam dozdeva, kako je tehnologija Blockchain (veriga blokov) dobila končno ime.

Ker so ti bloki ustvarjeni na podlagi transakcij, se vsi bloki tudi kronološko povezujejo. To pomeni, da se skupaj zbirajo tudi informacije o javnosti in njihovih transakcijah. Podatki, ki se evidentirajo na skupinski način, vključujejo datum in čas, ko je potekala transakcija kriptovalut, »ime oseb«, ki sta sodelovali pri transakciji in količino kriptokovancev, ki so se izmenjali med obema udeležencema.

Princip tehnologije Blockchain

Kot vidite, je ideja združevanja transakcij, ki se istočasno zgodijo v bloku, v veliki meri odpravila težavo, kako razvrstiti informacije o transakcijah v javno knjigo, vendar je še vedno veliko vprašanj, ki potrebujejo odgovore.

Kako deluje transakcija kriptovalut?

Najbrž ni presenetljivo, vendar bitcoin v fizični obliki ne obstaja. Nikjer na svetu ni trezorja, v katerem bi bili bitcoini shranjeni. Če dobro razmislite, to ni preveč drugače od našega sodobnega denarja.

Vsota, ki jo vidite, ko se prijavite v svoj spletni bančni račun, ne pomeni, da v njem obstaja »škatla« z vašim denarjem. Na enak način ni ničesar oprijemljivega, kar bi bilo mogoče definirati, kot »to je en bitcoin«.

Namesto tega deluje takole: ko začnete transakcijo, se bo združila skupaj z drugimi transakcijami v »blok«, ki je kriptografsko zaščiten. Ta blok je poslan v celotno omrežje, kjer ga bodo t.i. rudarji obdelali.

  • BLOKI (ang. blocks)

Bloki transakcij vsebujejo vse, kar potrebujejo za dodajanje novih in povezavo bloka z vsemi prejšnjimi transakcijami. V vsakem bloku so vključene štiri stvari: sklic na prejšnji blok v verigi, vse dodane transakcije, časovni žig in podatki, ki kažejo, kako je bil ustvarjen nov blok.

Z vsemi temi informacijami v enem samem bloku se lahko sistem Blockchain sam ureja in ne zahteva nadzora budnega očesa. Ni potrebe, da nekdo ročno preverja transakcije, saj so napake praktično nemogoče. Ko so obdelani, so ti bloki »razpršeni« in jih potem ni več mogoče spreminjati.

Ko je blok dodan v Blockchain, tam ostane za vedno in je zabeležen na vsakem računalniku v omrežju. Na ta način je Blockchain ena najbolj varnih podatkovnih baz, ki si jih je mogoče zamisliti.

  • POTRDITVE (ang. confirmations)

Uspešne transakcije je potrebno potrditi – to počnejo rudarji, ki ustvarijo nov blok in ga dodajo v Blockchain približno vsakih deset minut. Ta nov blok preverja prenose in jih zapiše v javno dostopno bazo.

Ko se to zgodi, se šteje, da je transakcija uspešna, čeprav mnogi raje čakajo na več potrditev. To jih ščiti pred preklicem plačil zaradi goljufivih dejavnosti. Ko uporabljate bitcoin v trgovini, vas trgovci ne bodo prisilili čakati na več potrditev. To pa pomeni, da obstaja možnost, da ne prejmejo plačila. Čakanje na več potrditev se navadno uporablja za večje transakcije, saj obstaja večja možnost goljufije.

  • PRISTOJBINE/STROŠEK (ang. fees)

Kot pri vseh transakcijskih sistemih, ima tudi bitcoin pristojbine za vsak prenos. Tako, kot pri potrditvah transakcij, pristojbine prejemajo in obdelujejo ljudje, ki rudarijo bloke. Ko uspešno ustvarijo nov blok za bitcoin, zbirajo pristojbine za vse transakcije, vključene v ta blok.

Z pristojbino zagotovite, da imajo rudarji spodbudo za obdelavo vaše transakcije. Končni cilj teh pristojbin je, da bi rudarji imeli več od njih, kot od ustvarjanja novih bitcoinov, saj to ne bo trajalo večno, ker je količina bitcoinov omejena in se bo enkrat v prihodnosti ob doseženem določenem številu (21.000.000 BTC) ustavilo nastajanje novih bitcoinov – to naj bi se po izračunih zgodilo leta 2140. To rudarjem daje razlog za nadaljevanje rudarjenja, tudi ko se težavnost le-tega sčasoma povečuje.

  • POTRDILA O PLAČILU – RAČUNI (ang. receipts)

Omrežje Bitcoin ni bilo resnično zasnovano tako, da bi vključevalo potrdila o plačilu, saj je v Blockchainu javno prikazan vsak opravljen posel. To se primarno nanaša na neposredna plačila na spletu.

Pri plačevanju s kriptovaluto v trgovinah boste še vedno prejemali potrdila (račune), čeprav jih Blockchain ne izdaja, saj so vse zabeležene transakcije javno vidne.

Bitcoin in kriptografija

V grščini beseda “kripto” pomeni skrito. Tu se je začel izvor besede kriptografija. Cryptocurrency angleško ali kriptovaluta, je oblika digitalne valute; obstaja pa še en vidik. Poleg tega, da je oblika digitalne valute, je tudi spletna valuta, ki mora ohraniti svojo varnost z določenimi postopki šifriranja. Ti postopki so znani kot kriptografija.

Kriptografija je oblika šifriranja, ki jo uporabljajo zasebna podjetja in vladne agencije. Namesto, da bi se zanašali na storitve tretjih oseb (posrednikov), preko katerih bi delili zaupne informacije, vam kriptografija omogoča popolno varnost brez potrebe »varnega« posrednika.

Kriptografija so postopki šifriranja v sistemu Blockchain.

To odpravlja vse morebitne skrbi, ki se lahko pojavijo v zvezi z informacijami, saj so podatki resnično zaščiteni. Ključni vidik kriptografije je, da je potrebno poznavanje določenih vrst informacij, da bi kriptografsko ključavnico zlomili.

To pomeni, če vsiljivec nima pravilnih informacij, mu bo onemogočen dostop do zaklenjenega kriptografskega portala. Z zahtevo, da lastnik dokaže svojo identiteto, kriptografija zagotavlja, da lahko samo pooblaščeni uporabniki dostopajo do vsebine, ki je za njo.

 

Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂

 

Se želiš pridružiti največji družini motivirancev v Sloveniji?





Deli
Prejšnji članekKaj je Bitcoin in zakaj ima vrednost?
Naslednji članekTanja Skaza: “Če so sodelavci srečni in zadovoljni v službi, so srečni tudi doma in krog je sklenjen.”
Marko Vidrih
Marko Vidrih je svet Blockchaina in kriptovalut zašel med raziskovanjem prihodnosti svetovnega potenciala finančnih trgov, prevzela pa ga je predvsem ideja o decentralizaciji podatkov in neizmerne razsežnosti, ki jih tovrstna tehnologija predstavlja. V zadnjih letih je spoznal, da je za razumevanje te nove tehnologije potrebno poglobljeno raziskovanje in obsežno razumevanje novih pojmov, širši javnosti še povsem ali vsaj deloma nepoznanih. Želi si, da ljudje bolje spoznajo revolucionarno tehnologijo, ter kriptosvet in da se enkrat za vselej znebijo zmotnih prepričanj in stereotipov, ki so se v zadnjem času pojavili.