Bodimo iskreni … “Bitcoin” se zdi precej kompleksen pojem, ko prvič slišite zanj. To je zato, ker bitcoin izziva stereotip o tem, kar ljudje mislimo in vemo o denarju.
Naučili so nas, da je “denar” nekaj, kar ustvarjajo in nadzorujejo vlade. In zamisel o novem digitalnem denarju, ki ni pod nadzorom nobene vlade, je lahko nejasna in vznemirljiva.
Meni eno najpogosteje zastavljenih vprašanj je: “Zakaj ima bitcoin vrednost, če ni z ničemer podprt?”
Kaj je bitcoin?
Bitcoin je digitalna valuta, ki se anonimno prenese med osebama (peer-2-peer). Bitcoin je hkrati kriptovaluta (kriptografska valuta), ki se ustvarja z digitalnim rudarstvom. Rudarstvo je računalniški proces (preko GPU, CPU, FPGA, ASIC), ki rešuje zelo zapletene matematične enačbe ali uganke zelo dolgih številk.
Računalnik, ki uganko reši, dobi blok bitcoina za nagrado. Nagrada je vnaprej določen znesek kriptokovancev, ki se dodeli zmagovalcu. Več ljudi lahko pridobi to nagrado tako, da sodeluje v rudarskem bazenu – omrežju računalnikov, ki skupaj rudarijo. Če eden od računalnikov v bazenu ugane pravilno zaporedje številk, bo bazen delil nagrado med vsemi člani, glede na udeležbo in prispevek.
Obstajajo tudi podjetja, ki ne sodelujejo v rudarskem bazenu, a imajo običajno zelo veliko računalnikov (procesne moči), da povečajo možnosti za razrešitev naslednje enačbe. Včasih najemajo rudarsko moč, čeprav se poraja vprašanje, če ne bi bilo bolje, da bi preprosto kupili bitcoin namesto rudarske moči.
Nagrade za odkritje novega bloka se na vsake 4 leta zmanjšujejo za polovico. Nazadnje se je nagrada razpolovila sredi leta 2016. Naslednjič se bo približno 10. junija 2020. Nagrade se zmanjšujejo in težavnost povečuje, da ustvarja nadzorovano zalogo bitcoina. To lahko primerjate z neke vrste povratno inflacijo.
Bitcoin je omejen s količino 21 milijonov kovancev, ki naj bi jo po izračunih dosegli leta 2140. Vendar pa bodo rudarji še vedno imeli koristi tudi po tem, ko rudarjenje bitcoina ne bo več mogoče. To je zato, ker rudarji ne samo, da odkrivajo nove bitcoine, pač pa skrbijo za omrežje in potrjujejo transakcije, od le-teh pa posledično prejemajo provizijo.
Kaj je Blockchain?
Ko prenašate svoje kriptokovance drugi osebi, se vaša transakcija zapiše v verigo blokov »javno knjigo« ali Blockchain, in je dostopna vsem na vpogled. Ko je transakcija enkrat zapisana, tega ni več mogoče spremeniti. Glede na milijone (ali več!) transakcij, si lahko predstavljate, kako velika je datoteka te knjige.
Za vsako transakcijo plačate provizijo. To je podobno kot pristojbina za dvig denarja iz bankomatov, ki niso v lasti banke, pri kateri imate odprt račun. Vendar je v primerjavi s tradicionalno finančno institucijo transakcijska provizija sorazmerno majhna.
Transakcije je potrebno preveriti, da bi jih bilo mogoče šteti za veljavne (to počnejo rudarji). Da bi se transakcija končala, se mora dovolj računalnikov v omrežju strinjati, v smislu: »Da, podatki se ujemajo; glede na zgodovino osebe A, ki je dejansko v preteklosti prejela toliko ali več kovancev, kot jih pošilja osebi B«. In potem po transakciji: »Zapišite v knjigo, da je oseba A prenesla X število kovancev osebi B. Če oseba B poskuša kdaj preganjati osebo A, da ni prejela kovancev, bomo lahko videli, da se je na podlagi zgodovine transakcij osebi A število kovancev na ta dan zmanjšalo, osebi B pa se je število le-teh povečalo«.
To preverjanje transakcij je nujno potrebno in vsako transakcijo mora preveriti dovolj računalnikov, preden se zaključi, da bi preprečili goljufive in ponarejene transakcije, kot tudi dvojno porabo. Seveda hipotetično, če dovolj računalnikov namerno reče: »Izberemo, da ima oseba A dovolj kovancev za prenos osebi B, čeprav so resnično prenešeni osebi C«, bi bil zapis v knjigi drugačen, kot se je zgodilo v resnici.
Temu rečemo 51 % napad, ker se mora več kot polovica računalnikov v omrežju strinjati s ponareditvijo transakcije, da bi bila lahko resnično sprovedena. V preteklosti je obstajala tovrstna grožnja bitcoin ekosistemu, vendar nikoli ni povzročilo nobene škode.
Bitcoin je edina digitalna valuta, ki preprečuje dvojno porabo
Že v preteklosti so mnoge civilizacije po vsem svetu uporabljale dragocene kovine in papirnate valutne za izmenjavo dobrin. Ko se transakcije izvedejo s temi valutami, se mora ena stranka običajno odreči določenemu znesku valute drugi osebi, da bi prejela določeno količino blaga ali storitev. Ker se fizični denar izmenja, ni možnosti, da bi se dvakrat porabil isti denar.
Na primer: z žlahtnimi kovinami ali valutami, ki temeljijo na papirju, ne moremo zapraviti evra za jabolko, nato pa uporabiti ta isti evro, da si kupimo pomarančo. To je zato, ker smo se evru odrekli v zameno za jabolko in je sedaj last prodajalca. Pri digitalnih valutah ni dejanskega fizičnega odstopa od valute, kar ustvarja tisto, kar je znano kot problem dvojne porabe.
Dvojna poraba se zgodi, ko oseba porabi enako valuto (isti denar) za dve ali več transakcij. Pred izumom bitcoina je bil to velik problem, ker pa le-ta odpravlja to problematiko s pomočjo istočasno razvite tehnologije Blockchain, kar je njegova bistvena značilnost, je kriptovaluta sposobna preživeti.
Najmanjša enota bitcoina se imenuje satoshi
Veliko novih bitcoin navdušencev se pogosto drži napačno prepričanje, da morajo kupiti kovance v celih številkah.
Ni vam treba kupiti ene celote bitcoina, lahko kupite del bitcoina, do ene stotinke milijona.
Ta najmanjša enota bitcoina se imenuje satoshi, ki je poimenovana po ustvarjalcu bitcoina. Nihče ne ve, kdo je/so (bil/bili) Satoshi Nakamoto, vendar obstaja veliko teorij in veliko špekulacij o tem, kdo bi lahko bil ali bili, saj ni rečeno, da gre za eno osebo.
Psihološki učinek nakupa nekaj manjšega od ene celote bitcoina je številnim navdušencem preprečil, da se vključijo v ta nori svet. Mogoče je, da v prihodnosti povprečni višjerazredni posameznik ne bo mogel kupiti ene celote bitcoina, tudi če bi deponiral veliko vsoto denarja. Zato bo javnost sčasoma morala prepoznati vrednost bitcoina po decimalni vejici.
Nekateri verjamejo, da bo to milibit, kar je 0,001 ali enaindvajsetina bitcoina. Medtem, ko tole pišem, je vrednost milibita vredna dobrih 5,5 EUR. To je precej bolj prebavljivo in otipljivo število za nove vlagatelje, saj je povsem enostavno za povprečno osebo, da kupi en milibit. Nove vlagatelje spodbujajo, da razmišljajo o tem, koliko milibitov želijo kupiti, zaradi česar je (psihološko gledano) naložba v bitcoin veliko bolj dostopna povprečni osebi.
»Je še čas, da investiram?«
Drugo veliko zmotno prepričanje je razmišljati: »Prepozno je, da investiramo.« Več tisoč ljudi po vsem svetu meni, da so zamudili vlak, ker niso v preteklosti kupili enega ali več kovancev, zdaj pa ne morejo kupiti niti polovice le-tega.
Lahko se osredotočite na druge kriptovalute, ki so bile oblikovane po bitcoinu, imenovane alternativne kriptovalute (ang. Alternative Cryptocurrencies) ali altcoini (ang. AltCoins). Morda ste že slišali za imena, kot so litecoin, ether, dash, monero in celo dogecoin. Vsi ti kovanci sledijo istim načelom (čeprav z nekaj različicami) kot prva kriptovaluta, bitcoin. So pa bistveno cenejši na kriptoborzi, med drugim povprečno prinašajo tudi večji profit vlagateljem.
Zakaj ima bitcoin vrednost?
Tukaj je nekaj razlogov, zaradi katerih ljudje vidijo vrednost v bitcoinu:
- Omejena in predvidljiva količina – Za razliko od evra, ima bitcoin vnaprej določeno in omejeno količino, in sicer 21 milijonov bitcoinov.
- Brezmejen – Bitcoin lahko pošiljate kamorkoli in prejemate kjerkoli po svetu brez odobritve ali pristojbin vlade.
- Zasebnost – Ni vam treba razkriti osebnih podatkov.
- Hitrost – Transakcije trajajo od nekaj sekund do par minut, v nasprotju z običajnimi nakazili, kjer lahko postopek traja nekaj dni.
- Peer-to-peer – Brez posrednikov.
- Poceni denarni transferji – Pošljite bitcoine kjerkoli po svetu za le nekaj centov evra.
- Varnost – Kriptografsko šifriran protokol.
- Javna knjiga – Povsem pregleden javni zapis o vseh transakcijah.
- Decentraliziran – Ko potrdite nakazilo, ni več možnosti neuspeha transakcije.
Je Bitcoin sploh denar?
FIAT (papirnato) valuto podpira bodisi nekaj z oprijemljivo vrednostjo bodisi dobra vera upravnega organa. Namesto tega je bitcoin vreden toliko, kolikor ljudje dojemajo, da je vreden. To pomeni, da je lahko veliko bolj nestabilen in nereguliran, kar lahko prestraši nekatere potencialne vlagatelje in upočasni sprejemanje le-tega. Še zmeraj obstajajo ljudje, ki verjamejo v mit, da bitcoin nima vrednosti, ker ga ni ustvarila vlada.
Na primer, ljudje pripisujejo vrednost evru ali ameriškemu dolarju zaradi vere, ki jo imajo v določeno vlado. Na drugi strani pa obstaja vse več ljudi, ki v bitcoinu prepoznajo neverjetno dodano vrednost zaradi matematične osnove in popolne preglednosti valute, ki je ne nadzoruje nobena posamezna banka, vlada ali politik.
Z drugimi besedami, ljudje so pripravljeni kupiti bitcoin z vladno izdano valuto (npr. EUR), ker vidijo vrednost v sistemu, ki vrača moč in kontrolo v roke uporabnikom namesto centralnim bankam.
Več: 11 stvari, ki jih morate vedeti o Bitcoinu
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂