4 načini zdrave prehrane za nosečnice in dojenčke za 4 krvne skupine

Opis

»Izjemno koristen pripomoček za bodoče starše!« – Publishers Weekly

Zdravnik naturopat dr. Peter D’Adamo že več kot trideset let preučuje povezave med krvno skupino, hrano in boleznijo. S svojimi individualiziranimi načrti za različne krvne skupine je zaslovel po vsem svetu in je avtor prodajne uspešnice 4 načini zdravega življenja za 4 krvne skupine, ki jo je napisal v sodelovanju s Catherine Whitney.

Knjiga 4 načini zdrave prehrane za nosečnice in dojenčke za 4 krvne skupine vam kot bodočemu staršu ponuja še več. Spoznajte štiri krvne skupine, štiri diete in štiri načrte za zdravo nosečnost in rojstvo zdravega otroka. S smernicami, ki jih knjiga ponuja, se boste seznanili s telovadnim programom, ki je primeren za vašo krvno skupino, in obenem prejeli seznam priporočljivih prehranskih dodatkov, ki spodbujajo plodnost in zdravo nosečnost ter lajšajo poporodne težave.

Knjiga 4 načini zdrave prehrane za nosečnice in dojenčke za 4 krvne skupine je izjemno uporaben pripomoček za nove starše, ki jih zanima alternativna medicina.

V knjigi boste tudi našli na več kot 70 straneh prijazne recepte za posamezne krvne skupine, tako za matere kot za vaše dojenčke, ter nasvete naturopatske babice – naturopatske zdravnice Cathy Rogers!

V izjemno obsežnem načrtu dr. D’Adama najdete naslednje:

Osebni nagovor Marthe D’Adamo

Dve resničnosti, ki sta za vedno spremenili moje življenje, sta krvna skupina in moja dva otroka. Krvna skupina je nastopila prva, in sicer leta 1985, ko sem spoznala Petra D’Adama. Spremenil je način, kako sem pojmovala hrano, s tem pa tudi to, kdo sem kot posameznik. Otroka sta prišla kasneje: Claudia leta 1991 in Emily leta 1994.

Ko sva se s Petrom odločila, da bova začela ustvarjati družino, so naju mučile podobne skrbi kot vse druge mlade pare: ali lahko spočneva, ali bo najin otrok zdrav, ali bova dobra starša … Ko sva navdušeno zrla v prihodnost, sva se prav tako ozirala na najino družinsko zgodovino in iskala podatke, ki bi lahko bili koristni.

Četudi sta bili najini ozadji precej različni, pa nobeden od naju v svojih primarnih družinah ni imel problematičnih nosečnosti, porodov ali splavov. Poznala sva tudi svojo krvno skupino: jaz imam krvno skupino 0 in Peter ima krvno skupino A. To nama je dalo pomembne informacije o najinem genetskem profilu ter temelje, na katerih sva lahko osnovala svoje prehranske potrebe. Nisva pa vedela, kaj bova pravzaprav doživela. Vsak par je edinstven, vsaka nosečnost drugačna in noben dojenček ni podoben nobenemu drugemu dojenčku, ki se je rodil pred njim.

Imela sem srečo, da je bila v času obeh nosečnosti moja mati še živa. Neusmiljeno sem jo nadlegovala z vprašanji o njenih nosečnostih, vse dokler ni nekega dne rekla: »Ko sem zanosila, sem šla k zdravniku, ta pa mi je naročil, naj pijem veliko tekočine – ni pomembno, ali je to voda ali kaj drugega, le da je tekočina. Naročil mi je, da naj ob začetku popadkov pridem v bolnišnico. Šla sem v bolnišnico, dali so mi pomirjevala, in ko sem se zbudila, sem imela otroka.«

Osupljivo je, kako zelo so se razmere spremenile v svetu porodništva. V petdesetih letih prejšnjega stoletja je bila večina porodničarjev moškega spola in zdelo se je, da je sistem osnovan zato, da preskrbi bolj njih kot pa njihove noseče pacientke. Ženske so redkokdaj spodbujali, naj zastavljajo vprašanja o svoji nosečnosti kot tudi o vseh spremembah, ki so jih doživljale. Prejele so malo ali pa skorajda nobenih napotkov glede prehranjevanja, prav tako pa se ni posvečalo pretirane pozornosti škodljivemu vedenju, kot je kajenje ali pa uživanje alkohola – zadevam, o katerih je dandanes znano kar precej. Dojenje je izgubilo svoj prvotni pomen, saj so razvoj pripravkov razglašali za »boljše od tega, kar lahko ponudi mati« ter tudi kot primernejše …