Kdo je Ivan Jurgec?
Ivan Jurgec je avtor dveh odličnih knjig in zato se je znašel na seznamu tistih, ki jih spremljam na družbenih omrežjih. Naključje je hotelo, da sta se najini poti križali in tako sva se prvič srečala na nekem predavanju, kmalu kasneje pa sva drug v drugega trčila še v trgovskem centru in seveda morala na kavico.
Pravijo, da je za vsakim naključjem načrt. V tem primeru to vsekakor drži. Hitro sva našla skupne točke, ko pa sem podrobneje spoznal njegovo zgodbo in videl, kako kot organizator različnih dogodkov za osebno in poslovno rast želi pomagati domači skupnosti, sem dal pobudo za intervju. Presenetilo bi me, če bi Ivan povabilo odklonil. Dela namreč zelo srčno in je vedno pripravljen širiti filozofijo, v katero trdno verjame.
Vabljeni k branju.
Uvod
Kdo je Ivan Jurgec v prostem času in poslovno? Kaj ga navdušuje, ob čem ga spreleti srh, kaj mu požene kri po žilah?
Ivan Jurgec: Ivan Jurgec je v prvi vrsti oče treh hčerk, Tanje, Petre in Maše, ter dedek vnukici Naji, ki mu poleg hčerk daje dodatno voljo, moč in energijo za življenje. Sam izhajam iz številčne 15-članske družine, kjer imam poleg staršev še osem bratov in štiri sestre.
V poslovnem času, če lahko tako rečem, sem aktivni policist, ki opravlja to delo že 28. leto, in sicer sem 15 let opravljal delo na Primorskem, sedaj pa že 13. leto delam tukaj na Štajerskem.
Poleg tega poslanstva, ki ga opravljam v vlogi policista, pa želim s svojim znanjem dodatno pomagati ljudem z osebnimi težavami. V zvezi s tem sem do sedaj napisal že dve knjigi, in sicer Osebna zgodba policista in STRES, Odjebi!, s pomočjo katerih želim ljudem posredovati informacije in znanje, kako lahko svoje življenje živijo bolje.
Med drugim že tudi samostojno predavam o teh stvareh, predvsem pa se še intenzivno izobražujem na področjih osebne rasti, osebnih financ, interneta …
Življenjska zgodba
V tvoji zgodbi se lahko verjetno najde mnogo Slovencev. Znani smo po tem, da imamo težave s prekomernim uživanjem alkohola. Tudi tvoja zveza ni bila imuna na to. Z bivšo, sedaj že na žalost preminulo partnerko, s katero imata tri otroke, sta se nenehno prepirala, prišlo pa je tudi do nasilja. Ko te je po enem izmed takšnih prepirov zaklenila iz stanovanja in si bil primoran prespati v avtu, si se odločil, da jo zapustiš in poskrbiš za svoje otroke. Zunanjemu opazovalcu se zdi odločitev edina razumna in verjetno si bil že deležen mnogih očitkov, zakaj tega nisi storil že prej. Verjamem, da človek v takšni situaciji razmišlja povsem drugače. Kako težka in pomembna je bila ta odločitev?
Ivan Jurgec: Ja, rešitev je bila razumna za ljudi, ki niso bili vključeni v samo situacijo, vendar situacijo lahko razume samo oseba, ki je izkusila podobno izkušnjo. Zame osebno pa je bila takrat, tisto noč, ta odločitev vse prej kot razumna. To je bila najtežja odločitev, ki sem jo sprejel do sedaj v svojem življenju.
To je bila najtežja odločitev, ki sem jo sprejel do sedaj v svojem življenju.
Otroci so nekaj časa bivali pri tvojih sestrah, saj te v službi še vedno niso premestili s Primorske na Štajersko. Tako si nekaj časa vsak dan vstajal ob 3h zjutraj in se domov vračal v poznih popoldanskih urah. Predstavljam si, da je bilo zelo naporno. Kaj te je gnalo?
Ivan Jurgec: Ja, res je bilo naporno. Ko tako sedaj pomislim za nazaj, kolikokrat sem zaspal na cesti, me kar zmrazi. Koliko sreče sem imel, da nisem povzročil nobene prometne nesreče in da sem ostal živ. Danes, če bi bil še enkrat pred takšno odločitvijo, da bi se moral voziti na takšni razdalji, ne vem, če bi se odločil ponovno isto. Sem skoraj prepričan, da bi dal odpoved in bi preživel več časa s svojimi otroki.
Če dobro pomislim, samo vstajanje in vožnja nista bila tako naporna, kot je bilo težko to, da sem v tistem času izgubil stik s svojimi otroki in se ta odsotnost čuti še v današnjem življenju. Zato, spoštovani bralci, če vam lahko dam en nasvet glede otrok, nikoli si ne dovolite, da izgubite stik s svojim otrokom, ker otroštvo je samo eno in ga ni možno povrniti.
Zato, spoštovani bralci, če vam lahko dam en nasvet glede otrok, nikoli si ne dovolite, da izgubite stik s svojim otrokom, ker otroštvo je samo eno in ga ni možno povrniti.
Alkoholizem
Odkrito priznaš, da takrat tudi sam še zdaleč nisi imel glave na pravem mestu. Imel si dve manjši prometni nesreči, ker si vozil pod vplivom alkohola. Kaj te je streznilo?
Ivan Jurgec: Streznila me je izjava moje najstarejše hčerke Tanje, dan po drugi prometni nesreči, ko mi je rekla: »Ata, kaj če te ne bi več videli? Kaj, če bi se ubil, kdo bi skrbel za nas? Skrbelo nas je, ker se nisi javil na telefon …«
Te besede so se me dotaknile tako močno, da sem v nadaljevanju veliko razmišljal o tem, saj sem imel resnično veliko srečo, da sem ostal živ. Prišel sem do spoznanja, da bi tisto noč resnično lahko umrl in ne bi videl več svojih otrok, staršev, bratov, sester, prijateljev. In to zaradi alkohola. Velikokrat se mi je v nadaljevanju porodila misel: »Ivo, dvakrat ti je bila sreča naklonjena, tretjič ti najverjetneje ne bo?«
Vendar je, preden sem sprejel odločitev, da odstranim alkohol iz mojega življenja, preteklo še nekaj časa. Ta dan je nato nastopil 24. 4. 2013, to je na rojstni dan moje najstarejše hčerke Tanje, na kar sem neizmerno ponosen in vesel. Dovolil si vam bom dati še en nasvet in ta je: »Ko vozite avto, motor … glejte, da ste trezni, ker kaj hitro se lahko zgodi najhujše.»
Zame, kot policista, je najtežje delo, ko moram obveščati mamo, očeta, ženo, moža, otroke o smrti njihovega najbližjega.
Zame, kot policista, je najtežje delo, ko moram obveščati mamo, očeta, ženo, moža, otroke o smrti njihovega najbližjega.
Bi rekel, da pri nas vlada prevelika toleranca do alkohola? Naredi Slovenija dovolj, da bi zajezila prekomerno uživanje alkohola?
Ivan Jurgec: Pri nas v Sloveniji je alkohol zelo zakoreninjen v življenje ljudi. Če na primer obiščete koga, pa naj si bo to prijatelj, znanec, sosed …, večina le teh vam bo ponudila najprej alkohol, šele nato kavo, vodo, oz. kakšno brezalkoholno pijačo.
Moje mnenje je, da bi Slovenija morala narediti na tem področju več, saj vlada prevelika toleranca do alkohola na splošno. Neke spremembe so se sicer naredile in se mi zdi, da ljudje vsaj za odtenek manj uživajo alkohol, vendar je še vedno preveč ljudi, ki se vdaja alkoholu. Predvsem me skrbi za mlade. Sicer to ni nič čudnega, če pogledamo cene alkohola v primerjavi z brezalkoholnimi pijačami, saj je alkohol večinoma cenejši, prav tako pa se ga dobi skoraj vsepovsod. Sam bi alkohol podražil vsaj za 100 %, prav tako pa tudi ostale nezdrave gazirane pijače zaradi sladkorja v njih.
Za alkohol pravim, da je najhujša legalna droga, ki se jo lahko kupi v prosti prodaji in katera povzroči v družbi največ žalosti. Žalost je v družinah, kjer je prisoten alkohol in prihaja zaradi tega do nesoglasij in nasilja, ter v prometu, kjer vozniki pod vplivom alkohola povzročajo najhujše prometne nesreče in ubijajo nedolžne ljudi.
Za alkohol pravim, da je najhujša legalna droga, ki se jo lahko kupi v prosti prodaji in katera povzroči v družbi največ žalosti.
Osebna zgodba policista in STRES, Odjebi!
Kot že omenjeno, si avtor dveh knjig: Osebna zgodba policista in STRES, Odjebi! Si organizator različnih izobraževalnih dogodkov, zelo aktiven v domačem kraju, ponosen starš in podjetnik. Neverjetno, česa vse je človek zmožen, ko začne sprejemati drugačne odločitve. Kakšne si napravil ti, da si začel svoje življenje spravljati na prave tirnice?
Ivan Jurgec: Ja, življenje se mi je začelo spreminjati decembra 2012 in to zaradi prebrane ene same knjige z naslovom Česar nas niso naučili v šolah, avtorice Petre Škarja. Od takrat dalje sem sprejel veliko pomembnih odločitev, ki neposredno vplivajo na moje življenje.
Če lahko naštejem nekaj le-teh: redno izobraževanje s pomočjo branja knjig, obiskovanja seminarjev in delavnic na področju osebne rasti, osebnih financ, podjetništva itd., ukinitev TV, druženje in sodelovanje s pozitivnimi osebami na različnih področjih, skrb za zdravo življenje z več gibanja, uvedbo meditacije v življenje in popolno spremembo prehrane, tako da sem prešel na rastlinsko prehrano, in še bi lahko našteval.
Dejstvo je pač samo eno. Odločitev sprejmeš, četudi ne sprejmeš odločitve. Če pa želimo spremembe v svojem življenju, če npr. nismo zadovoljni s svojim življenjem, bomo morali izstopiti iz cone udobja in narediti kar nekaj odločitev, ki ne bodo najbolj prijetne, saj bomo morali spremeniti svoje navade in prepričanja.
Odločitev sprejmeš, četudi ne sprejmeš odločitve.
Zapisal si, da boš najprej do potankosti spremenil sebe, preden boš znova iskal sorodno dušo. Še vztrajaš pri tej misli?
Ivan Jurgec: Spremembe pri sebi sem že naredil in lahko rečem da precejšnje, tako da tudi v tej smeri bom moral narediti kaj več, saj sem prepričan, da je tam nekje zunaj sorodna duša zame.
Ali po tvojem mnenju na partnerja prevečkrat polagamo odgovornost za lastno srečo? Če pogledaš nazaj … Se ti zdi, da bi lahko h kakšnemu problemu v zvezi pristopil drugače? Bi z znanjem, ki ga imaš sedaj, kakšen pogovor začel drugače, se odzival na druge načine ipd.?
Ivan Jurgec: Ja, res prevečkrat za dogodke v svojem življenju prelagamo odgovornost na partnerja, otroke, starše, državo, šefa, … Tudi sam sem v preteklosti večinoma to počel, ker nisem imel znanja, informacij, katere sem si v teh zadnjih letih z izobraževanjem pridobil.
Če bi se danes soočal s podobnimi problemi, kateri so se mi pojavljali v preteklosti, bi se sigurno čisto drugače odzval. Verjamem, da bi bilo veliko manj konfliktov in stresa, tako v življenju z bivšo partnerko, kot z otroki in na splošno. Vendar preteklosti ne morem spreminjati, sem pa se pri tem veliko naučil. Danes živim za sedanji čas in za mojo prihodnost, s preteklostjo se ne obremenjujem.
Danes živim za sedanji čas in za mojo prihodnost, s preteklostjo se ne obremenjujem.
Zaključek
Kaj pa tebe motivira? Od kod črpaš navdih?
Ivan Jurgec: Mene motivira življenje, saj vem in si želim, da širim moje življenjske izkušnje in znanje. Tako lahko pomagam ljudem pri izboljšavi njihovega življenja, pa če je to samo ena oseba ali pa tisoče ljudi v Sloveniji.
Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Ivan Jurgec: Ja, kar nekaj izzivov in ciljev imam zapisanih za kratkoročno in dolgoročno prihodnost. Če omenim enega od kratkoročnih ciljev za letošnje leto, je ta, da napišem novo knjigo (je v pisanju).
Glede izzivov v prihodnosti pa, da bi aktivno sodeloval pri projektu združevanja, sodelovanja in povezovanja vseh subjektov, ki nudijo pomoč ljudem na različnih področjih za izboljšanje kvalitete življenja.
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak (poleg tvojih), ki želi spremeniti samega sebe. Na bolje, seveda.
Ivan Jurgec: Name so naredile zelo pozitiven vpliv knjige Robina Sharme, zato priporočam v branje naslednje knjige: Menih, ki je prodal svojega Ferrarija, Voditelj brez naziva, Odkrij svojo usodo in Modrost o vodenju.
Poleg knjig pa vsekakor priporočam tudi spremljanje njegovih video in audio nasvetov, ki si jih lahko pogledate na njegovi spletni strani in na Youtube kanalu.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Ivan Jurgec: Spremeni sebe in spremenil boš svoj svet. To je citat, katerega zagovarjam in je garancija za izboljšavo življenja vsakega posameznika.
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂
