Kdo je Barbra Rudmann?
Za Barbro sem prvič slišala, ko sem v roke prijela knjigo Srčni voditelj. Vse dokler nisem prebrala opisa, nisem niti pomislila, da gre za slovensko pisateljico. Pa je Barbra Rudmann v resnici Dolenjka, ki trenutno živi in dela v Ljubljani, si pa, kot pravi, želi v prihodnosti preseliti nekam ob morje, ki jo sprošča in hkrati navdaja s posebno energijo.
Vabljeni k branju.
Uvod
Kdo je Barbra Rudmann v prostem času in poslovno? Kaj jo navdušuje, ob čem jo spreleti srh, kaj ji požene kri po žilah?
Barbra Rudmann: Poslovno veliko časa preživim v ameriški korporaciji Johnson&Johnson, saj mi podjetje nudi obilo izzivov in projektov, ki me motivirajo in poženejo kri po žilah.
Prosti čas pa se trudim čim bolj kvalitetno preživeti z mojo družino. Opažam, da se zadnja leta mnogo bolj zavedam, kako pomembna so druženja z družino. Imam 2 čudoviti hčerki, na kateri sem izredno ponosna, na njuno srčnost, pogum in odprtost.
Barbra v poslu
Glede na to, da imaš 20 let izkušenj in odlične rezultate v mednarodni prodaji in marketingu, lahko rečemo, da veš, kaj delaš. Jaz te bom poimenovala kar strokovnjakinja na svojem področju. Kako je izgledala tvoja poslovna pot? Kje si začela in kako si napredovala do tako pomembnih položajev, kot je še pred letom dni članica odbora direktorjev Johnson & Johnson za Jugovzhodno Evropo, danes pa vodja uvajanja sprememb za EMEA regijo?
Barbra Rudmann: Če se ozrem nazaj, se spomnim, da sem si vedno želela in izbirala naloge, pri katerih sem morala izven svoje cone udobja in ki so v meni spodbudile določeno mero adrenalina. In takrat sem z dušo in srcem pri stvari. Tako pridejo tudi dobri rezultati.
Uspeh in napredovanja niso prišla čez noč, ampak postopoma. Raznovrstnost področij, na katerih sem delala v moji karieri, od vodenja prodaje, do marketinga, do vodenje podpornih služb, skladnosti poslovanja, so me bogatile z obilo različnimi izkušnjami, izzivi in znanji.
Imela sem veliko srečo, da sem dobila toliko izvrstnih prilik, hkrati pa delala z izvrstnimi ljudmi, mnogi izmed njih so bili moji mentorji in vzorniki, od katerih sem se veliko naučila.
Sodelovala si s podjetji v Srednji in Vzhodni Evropi. Kako se po tvojih izkušnjah med tema regijama razlikuje način vodenja in vzpodbujanja zaposlenih?
Barbra Rudmann: Ljudje smo si zelo podobni v načinih, kako delujemo in kaj nas motivira, ne glede na to, iz katerega dela sveta prihajamo. To pa ne pomeni, da smo vsi isti. Vsak narod ima nekaj posebnosti, eni so bolj odprti, lažje je vzpostaviti stik z njimi. Tudi zelo odkrito se bodo pogovorili s tabo. Drugi morda v pogovoru ne bodo tako odprti, vendar zgolj zato, ker je del njihove kulture in ne zato, ker bi želeli karkoli skrivati.
Vse te posebnosti lahko prepoznaš, če si dober poslušalec in opazovalec. In potem te posebnosti spoštuješ in prilagodiš svoj pristop. Pred nekaj leti sem se spoznala z DISC modelom, ki ponuja veščine in pristope, ki pomagajo ljudem bolje razumeti samega sebe, ljudi okoli sebe in se prilagoditi obnašanju drugih. Le ta je popolnoma spremenil moje razumevanje ljudi in posledično način komuniciranja.
DISC me je tako navdušil, da sem pridobila certifikat in tako predajam to znanje tudi znotraj korporacije. Uspešna komunikacija je za mene zgolj prvi korak pri vodenju, ne pa zadosten. Delo z ljudmi ni lahko, je pa zanimivo in dinamično. Vodenje za mene ni upravljanje z ljudmi, pač pa partnerstvo, zaupanje in spoštovanje. Predvsem nove generacije želijo iskreno podporo pri njihovem razvoju, spoštovanju njihove edinstvenosti in talentov.
Vodenje zame ni upravljanje z ljudmi, pač pa partnerstvo, zaupanje in spoštovanje
Kaj ima po tvojih izkušnjah večjo motivacijsko vrednost – denar ali pripadnost?
Barbra Rudmann: Motivacijska vrednost denarja je zelo kratkega roka. Vprašajte se, koliko časa po tem, ko ste dobili povišanje plače, vas je to zares motiviralo. Če ljudje ne občutijo motivacije ali zadovoljstva znotraj njih samih, potem ni pravih rezultatov.
Pripadnost zagotovo lahko močno vpliva na notranje zadovoljstvo, predvsem če veš, da to, kar delaš in ustvarjaš, ima smisel, da doprinašaš k nečemu večjemu, posebnemu, enkratnemu.
Srčni voditelj
Vse svoje izkušnje in znanja, pridobljene v različnih okoljih, si strnila v knjigi Srčni voditelj. Povej nam, kaj je poslanstvo te knjige?
Barbra Rudmann: Poslanstvo Srčnega voditelja je začeti spreminjati pristope v vodenju. Veliko let sem opažala, da stari, klasični pristopi v vodenju ne delujejo več. V ljudeh se skriva bistveno več, kot se dejansko odrazi v njihovih rezultatih. Nikdar nismo živeli tako, kot živimo danes – hitro, globalno, odtujeno, zahteve in cilji so vsak dan višji, stres prav tako. Delu posvečamo vedno večji del življenja. Tako kot delujemo danes ne deluje več.
V ljudeh se skriva bistveno več, kot se dejansko odrazi v njihovih rezultatih.
Skozi leta so v meni dozoreli pristopi drugačnega voditelja, srčnega voditelja. Voditelja, ki zna ustvarjati okolje, v katerem bo vsakdo čutil, da je pomemben in nepogrešljiv, da pripada nečemu posebnemu in enkratnemu, in bo poln vznemirjenja glede priložnosti, ki ga čakajo. Voditelja, ki s pozitivno energijo, entuziazmom, srčnostjo in intuicijo navdušuje svoje ljudi. S tem pa ustvarja okolje, kjer vsakdo najde svojo notranjo motivacijo in kreativnost, kljub hitrim razmeram in stresu, in tako sooblikuje nepremagljivo podjetje. In danes so pristopi Srčnega voditelja, zbrani v knjigi, preizkušeni in delujejo.
Ljudje dosegamo najboljše rezultate, kadar smo navdušeni, osredotočeni, pozitivno razpoloženi, samozavestni in odločni. Ob današnjem tempu in obremenitvah, pa se pogosto počutimo v dvomih, nesrečno, bedno, zaskrbljeno in preobremenjeno. Organizacija Gallup je ugotovila, da je najpomembnejši faktor, ki vpliva na storilnost in učinkovitost zaposlenih, njihov odnos z nadrejenim. Če sem še bolj natančna, ugotovili so, da so zaposleni bistveno bolj učinkoviti, kadar nadrejeni prebuja dobre občutke o njih samih, prepoznava njihove edinstvene talente in jim pomaga uspeti.
Ljudje dosegamo najboljše rezultate, kadar smo navdušeni, osredotočeni, pozitivno razpoloženi, samozavestni in odločni.
Vsi pa se sprašujemo, kaj je potrebno storiti za ustvarjanje okolja, v katerem bo vsakdo lahko izkoristil svoj potencial in dosegal odlične rezultate. In o tem govori knjiga. Predstavlja pristope, s katerimi boste lahko bolje poskrbeli za svoje ljudi, zato, da bodo ljudje bolje poskrbeli za vaš posel.
Ponuja vrsto praktičnih in učinkovitih pristopov, kako na primer izpeljati pogovor z zaposlenim, da bo z navdušenjem poprijel v novem projektu, preskakovali ovire, prepoznavali nove priložnosti in niše, kakšne rituale vpeljati v delo, da bo vsakdo naredil več in bolje, kljub vse večjem stresu in zahtevam okolja, kako prepoznati prave priložnosti kljub pomanjkanju informacij in dejstev in še in še.
Je to knjiga, ki je namenjena zgolj vodjem v podjetjih ali jo je mogoče uporabiti v vsakdanjem življenju? Lahko morda napotke iz knjige apliciramo tudi na partnerski in družinski odnos?
Barbra Rudmann: Pravzaprav načela srčnega voditelja veljajo za vsakogar in jih lahko uporabljate ne samo v službi, ampak tudi doma, z otroci, partnerjem. To so univerzalni pristopi, ki temeljijo na znanstvenih dokazih o delovanju možganov, vplivu elektromagnetnih polj okoli telesa, in veljajo tako v privatnem kot tudi v poslovnem življenju. To vam lahko potrdim iz lastnih izkušenj.
Poglejmo primer tako opevane konstruktivne kritike, ki jo tako radi uporabljamo, ne samo v službi, ampak tudi doma. Recimo, da vaš partner doma vedno znova poudarja vaše slabosti in vas poskuša spremeniti. Kako se ob tem počutite? Ali ste se spremenili? Ste ob tem dobili zagon, da bi premikali gore? Upam si trditi, da ne. Pa tudi vajinemu odnosu ni koristilo, mar ne?
Enak učinek ima konstruktivna kritika, ki jo poveste svojemu zaposlenemu. Raziskave so pokazale, da konstruktivna kritika doseže svoj cilj samo v 5 % primerov. Razlog za to se skriva v delovanju možganov, ki kritiko zaznajo kot nevarnost in preklopijo na način preživetja, podobno, kot če bi videli medveda v gozdu. Telo pripravijo na fizični beg s tem, da vso kri pošljejo v največje mišice na nogah. S tem pa zmanjšajo vire, ki so potrebni za delovanje delovnega spomina, ki dobesedno začne ugašati. Sposobnost sodelovanja in sprejemanja informacij se bistveno zmanjša, tudi interpretacija dogodka je zaradi tega pogosto povsem napačna.
Raziskave so pokazale, da konstruktivna kritika doseže svoj cilj samo v 5 % primerov.
In to je le en primer. Podobnih primerov zanemarjenja znanstvenih dejstev pri delu z ljudmi je danes zelo veliko. In če jih poznaš, si mnogo uspešnejši, tako v službi kot doma. Knjiga vas torej ne pušča lačne, ampak vam ponuja preverjene alternative.
Odklikaj na 2. stran intervjuja…