Prehrana Slovencev
Slovenci in nasploh ljudje zelo radi iščemo krivca odzunaj. Za nepravilno prehranjevanje in posledično bolezni so krivi politika, država, šole, … Kakšno je tvoje splošno mnenje o prehrani Slovencev? Imaš morda kakšno idejo, kako bi vpeljala boljši način prehranjevanja v slovenske domove?
Staša Grom: Hrana ni le nekaj, kar nam da energijo in kar moramo »pokuriti«, pač pa lahko ravno z ustrezno prehrano preprečimo ali zdravimo določene bolezni. In seveda obratno. Tega se pogostokrat premalo zavedamo. Vendar – ali smo za to krivi sami?
Ali je od povprečnega prebivalca s povišanim holesterolom za pričakovati, da bo podvomil v pravilnost zdravnikovega nasveta, naj ne zaužije več kot 2 jajci tedensko, maslo pa naj zamenja z margarino? Še zelo dolgo bo trajalo, da bomo na globalni ravni spremenili nekatera prepričanja, ki so veljala dolga desetletja. Verjetno pa se v tem smislu Slovenci ne razlikujemo prav veliko od ostalih držav.
Maksimum in Sukrin
Sodeluješ s podjetjema Maksimum in Sukrin. Kako pomembno je zate to sodelovanje? Kakšne prednosti ti prinaša?
Staša Grom: V podjetju Maksimum, ki ga je ustanovil Gašper tik preden sva se spoznala, sem zaposlena 15 let. Gašper ga je zgradil iz začetnega navdušenja nad fitnesom in zdravo prehrano, tako rekoč iz nič. Po prvi spletni strani, ki je takrat ponujala nekaj člankov, pogovorni forum in kakih 15 osnovnih prehranskih dopolnil, je podjetje zraslo v eno izmed prepoznavnejših na tem področju. Vesela sem, da sem del te zgodbe že toliko let in da Gašperjeva strast do ustvarjanja z leti samo še narašča.
Sukrin je prišel na vrsto kasneje. Gre za blagovno znamko naravnih sladil brez energijske vrednosti, razmaščenih mok iz oreškov in semen ter mešanic za peko low-carb kruha in peciv, ki so mojo pozornost vzbudili kmalu po tistem, ko sem se začela prehranjevati po načelih LCHF. Tovrstnih izdelkov je bilo pred ca. tremi leti pri nas malo, sama pa sem jih pri ustvarjanju svojih LCHF-sladic nujno potrebovala.
Zato do ideje, da bi blagovno znamko Sukrin pripeljala v Slovenijo, ni bilo težko priti. Sukrin izdelki so me navdušili s svojo kakovostjo in inovativnostjo in kmalu smo jih ponudili slovenskim kupcem. Vesela sem, da delam to, kar me veseli in da je to združeno z delom svojega moža. Po 15 letih tega skupnega sodelovanja si zaenkrat še ne greva na živce. 😊
Knjiga Bemumast
Skupaj z Gašperjem si svoje recepte objavila v knjigi Bemumast 2. Imaš morda v načrtu objaviti kakšno čisto svojo knjigo z recepti in nasveti?
Staša Grom: Res je, po prvi knjigi iz serije Bemumast, kjer je Gašper s soavtorico Tjašo Vrhovnik predstavil znanstveno ozadje prehrane LCHF, oziroma ketogene diete, je sledila knjiga Bemumast 2: LCHF-recepti za vsak dan, kjer se nama je z Gašperjem pridružil Jakob Polajžer, bolj znan pod imenom kuhar Jaka.
V času, ko si potrpežljivo čakal na intervju, 😊 pa je nastala še tretja knjiga z naslovom Bemumast 3: Imate jajca? Gašper je avtor uvodnega dela, recepte pa sva ustvarili z dolgoletno prijateljico Teo Maherl. Knjiga vsebuje odlične recepte brez žit, škroba in dodanega sladkorja, vse od kruha in njokov do tortilj in pic. Tudi koktajli in sladice ne manjkajo.
Kaj je tvoj nasvet ljudem, ki si želijo bolj zdrave prehrane? Kako pričeti spreminjati način prehranjevanja, na koga se obrniti, kje najti motivacijo in veselje za pripravo jedi?
Staša Grom: Če začnemo razmišljati o spremembi prehrane, nas je v to najbrž »nekaj prisililo«. Morda odvečni kilogrami, morda zdravstvene težave, morda le skrb za kakovost življenja in zavedanje, da lahko s primerno prehrano marsikaj preprečimo ali omilimo. V vsakem primeru se mi zdi pomembno, da v tem, česar se lotimo, pa naj bo to prehrana LCHF ali veganstvo, vidimo smisel.
Da razumemo, kaj počnemo in kaj nam lahko to prinese. Volja je subjektivna, na začetku nam je ponavadi ne manjka, sčasoma pa motivacija pade in v teh trenutkih nam pomaga jasen odgovor na vprašanje, zakaj smo sploh začeli. A tudi to nam ne bo pomagalo, če se lotimo prestroge diete, če se iz dneva v dan odrekamo ter meljemo pusto in neokusno hrano. Tudi zato se mi zdi prehrana LCHF odlična, saj imamo po začetnem uvajalnem obdobju dovolj energije, nismo lačni, hrana pa je pestra in okusna.
Volja je subjektivna, na začetku nam je ponavadi ne manjka, sčasoma pa motivacija pade in v teh trenutkih nam pomaga jasen odgovor na vprašanje, zakaj smo sploh začeli.
Zadnja runda
Imaš kakšne posebne izzive in cilje za prihodnost?
Staša Grom: V dolgoročnem planiranju nisem preveč dobra, največji uspehi se mi »zgodijo« iz včasih popolnoma trenutnih prebliskov. Tako kot na primer knjiga Bemumast 3: Imate Jajca? 😊 Vsekakor nameravam čimprej magistrirati, potem pa morda napisati še kakšno knjigo. Serija Bemumast namreč kar kliče po tem, da se ji pridruži še knjiga z LCHF-sladicami. 😊
Priporočaj mi knjigo, ki bi jo moral prebrati vsak, ki je primoran v spremembo svojega življenjskega stila, da bi se lažje spopadel s spremembo in našel pravo motivacijo. Poleg tvojih, seveda.
Staša Grom: Motivacijo sem sama vedno našla v tem, da sem razumela, zakaj želim nekaj početi, kako mi bo to koristilo. Po načelih LCHF sem se začela prehranjevati zaradi tega, ker me je v to prepričalo dalj časa trajajoče povzemanje informacij iz različnih koncev, ne le ena knjiga. Tudi moji knjigi Bemumast 2 in Bemumast 3 nista dovolj za spremembo, pred tem bi bilo priporočljivo prebrati vsaj še knjigo Bemumast 1. 😊 Če pa si z vprašanjem imel v mislih knjige s tipično motivacijsko tematiko, ti povem, da jih ne maram in posledično tudi ne berem.
Od kod črpaš navdih? Kdo ali kaj predstavlja tvoj vir motivacije?
Staša Grom: Največji navdih mi je mož, ki je hkrati tudi moj sošolec na fakulteti in poslovni partner. Vsakodnevno mi širi obzorja znanja, poleg tega me izpopolnjuje tudi zasebno. Poseben zagon pa mi dajejo vsi, ki spremljajo moje delo, saj zaradi njihovih pozitivnih odzivov vem, da sem na pravi poti.
Ali obstaja kakšen motivacijski citat, po katerem živiš? Imaš svojega najljubšega? Morda še zaključna misel?
Staša Grom: Tako kot nisem ljubiteljica motivacijskih knjig, tudi ljubiteljica motivacijskih citatov nisem. Bi pa za zaključek omenila nekaj, kar pogosto slišimo v različnih kontekstih – nič ni črno-belo. Tudi prehrana in zdravje ne. Ne padajte na prvo žogo na vsak članek ali anekdoto znankinega bratranca, ki mu je uspelo shujšati s pomočjo izvlečka neke eksotične rastlinice.
Nekaj, kar ustreza meni, lahko ustreza tudi vam … ali pa ne. Omenila bi še, da nam z ničemer ni treba pretiravati. Nekje sem slišala rek, da zaradi enega neprimernega obroka še ne bomo zboleli/se zredili, prav tako zaradi enega primernega obroka ne bomo ozdraveli/shujšali. In smo spet pri tem, da ni nič črno-belo. 😊
Če vam je bil prispevek všeč, ga prosim delite naprej. 🙂