Globoka resnica: Oživitev spomina na naš izvor, našo zgodovino in usodo

Opis

Gregg Braden, avtor mnogih uspešnic in vizionarski scientolog pravi, da so stvari, ki nas najbolj razdvajajo na prvi pogled sicer popolnoma drugačne, v svojem bistvu pa so tesno povezane. To so vojne, terorizem, vprašanje splava, samomorilnost, genocid, smrtna kazen, revščina, gospodarski zlom in jedrska vojna. Gre za odprte rane človeštva, ki izvirajo iz zmotnih in zastarelih prepričanj. Prav ta prepričanja so svet privedla na rob katastrofe in do izgube vsega, kar naj bi odlikovalo človeštvo kot civilizacijo.

Globoka Resnica razodeva dokaze, ki potrjujejo, da:

• evolucija sama po sebi ne pojasnjuje našega obstoja.;
• smo na Zemlji bistveno dlje, kot nas uči splošno sprejeta zgodovina,
• so ljudje programirani za mir in ne za vojno,
• človeštvo samo določa svoj nadaljnji razvoj in obstoj.

Omenjena odkritja nas silijo k spremembi mišljenja in dojemanja sebe. Potem rešitve postanejo bolj očitne in možnosti, ki so odprte, veliko jasnejše. Gregg Braden v svoji novi knjigi združuje navdihujoča sporočila iz svojih zgodnejših vizionarskih del in ponuja celovit vpogled v prihodnost človeštva.

VEČ O KNJIGI:

Knjiga o resnici, natančneje resnicah, o katerih se v šoli niste nikoli učili. O resnicah, ki se dotikajo samega bistva človekovega obstoja in izhajajo iz osnovnega vprašanja, ki si ga človeštvo zastavlja že dolgo – iz vprašanja Kdo smo?

Gregg Braden se občutljive tematike loteva z vidika skeptika, misleca, znanstvenika, poznavalca verstev in predvsem posameznika, ki se zaveda resnosti situacije v 21. stoletju, ki neposredno ogroža obstoj človeške vrste. Po njegovem mnenju časa za obotavljanje ni. Ukrepati je treba hitro!

Avtor v sedmih poglavjih knjige Globoka resnica bralca spodbuja k novemu načinu razmišljanja o odnosu do sveta. Za nekatere takšen način razmišljanja ne pomeni velike novosti. Mnogo ljudi je bilo namreč vzgojenih v družinah, ki so jim omogočile dostop do novih spoznanj o civilizaciji in življenju, s katerimi so lahko zapolnili prazne vrzeli v svojem duhovnem, verskem in zgodovinskem dojemanju sveta. Vsem, ki niso bili deležni takšne vzgoje, pa odkritja, v tej knjigi, odpirajo vrata do močnih, uporabnih novih načinov samospoznanja.

Ne glede na to, kaj verjamete, bo branje o dokazih, ki človeštvo silijo k premisleku o lastni identiteti, zgodovini in vzrokih za skorajšnji propad civilizacije, prav gotovo zanimivo.

 V knjigi boste odkrili:

• Arheološke dokaze, ki potrjujejo, da so se napredne civilizacije, ki so razpolagale z napredno tehnologijo, na Zemlji pojavile in vzcvetele bistveno prej, kot to določajo splošno sprejete domneve, po katerih naj bi prve civilizacije živele v obdobju pred 5.000 oziroma 5.500 leti.
• Zakaj vojne, ki se odvijajo danes, izvirajo iz načina razmišljanja, razvitega zelo dolgo nazaj, in zakaj so vojne današnjega časa pravzaprav nadaljevanje starodavne bitke, v kateri nismo bili nikoli udeleženi.
• Znanstveno izpeljane dokaze za prisotnost inteligentnega konstrukta kot osnove za človeško življenje.
• Časovnico, ki prikazuje aktivacijo človekovega življenjskega koda v maternici, človekov prvi srčni utrip in pojav zavesti.
• Prenovljeno časovnico starih civilizacij (in njihovo razporeditev v cikle zemeljskih vekov), ki na povsem nov način osmišlja krize današnjega časa in nam pomaga pri sprejemanju pomembnih odločitev.

Branje, ki vam bo zagotovo popestrilo prosti čas, ali pa vas bo celo navdušilo in spodbudilo k temeljitem razmisleku o lastni identiteti in identiteti človeštva ter o prihodnosti, ki morda ni tako svetla, kot bi si želeli. Knjiga za vse, ki se zavedajo, da je svet lahko boljši. 

O ustroju in delovanju vesolja ter o naši vlogi v njem seveda ne vemo vsega. Tako kot v ponazoritvi s prečkanjem avtoceste (gl. Uvod), tudi za odločanje v širšem smislu velja, da je odločitve najpametneje sprejemati glede na vse, kar vemo v danem trenutku. Raziskave v prihodnosti bodo sicer nedvomno postregle z novimi odkritji, ki bodo morda vplivala na spremembo naših preteklih odločitev, kar je zelo dobrodošlo.

Vpliven glas znanstvene skupnosti Sir Martin Rees, profesor astrofizike na univerzi Cambridge pravi, da »obstaja le 50-odstotna verjetnost, da bomo enaindvajseto stoletje preživeli brez občutnih neprijetnosti«.²⁶ Človeštvo je od nekdaj trpelo zaradi naravnih katastrof, zdaj pa se nam obeta nov val groženj. Rees pravi, da smo nekatere ‘ustvarili’ ljudje sami. Vse več raziskav, ki podpirajo Reesova predvidevanja, kaže, da bo naslednjih petdeset let za človeštvo odločilnih. To je časovni okvir, v katerem lahko ljudje poskrbimo, da bomo živeli v lepši prihodnosti. Ena od takšnih raziskav je bila leta 2005 predstavljena v septembrski posebni številki revije Scientific American, ki so jo naslovili Zemlja na razpotju (angl.: Crossroads for Planet Earth). Domala vsi znanstveniki, ki se strinjajo z Reesom, pa sporočajo tudi dobro novico, in sicer: »Če bodo pristojne skupine posameznikom osnovale ustrezne okvire, se bo varna prihodnost človeštva oblikovala na podlagi tisočerih ustreznih odločitev v naših vsakdanjih življenjih.« Malenkosti v vsakdanjem življenju so tiste, ki omogočajo najobčutnejše napredke.

V bližnji prihodnosti bo moral vsakdo od nas nedvomno sprejeti nešteto odločitev. Nikakor mi ne da miru misel, da bo ena od njih, morda najpomembnejša in hkrati najpreprostejša, prav odločitev, da sprejmemo sporočila nove znanosti o nas in naši vlogi v svetu.

Če bomo lahko sprejeli močne dokaze, ki nam jih ponujajo posamezne znanstvene discipline, namesto da se jih trudimo zanikati, se bo marsikaj spremenilo. Sprememba pa pomeni nov začetek. Ves čas se moramo zavedati pomembnega spoznanja novih odkritij v fiziki in biologiji, in sicer da smo sestavni, neločljiv del vsega, kar vidimo in doživljamo. Omenjena odkritja človeštvo končno spet umeščajo v enačbo življenja in vesolja ter nam pripisujejo vlogo bitij, ki lahko rešijo najhujše krize sedanjega časa, namesto da bi njihovo reševanje prepustili prihodnjim generacijam ali celo naključju. Če smo ljudje stvaritelji lastne resničnosti in imamo moč, da manipuliramo z atomi v materiji, je za nas sploh kakšna težava nerešljiva? Obstaja kakšna rešitev, ki je ne moremo najti?

Za nekatere ljudi možnosti, ki jih ponujajo nova odkritja, predstavljajo svež pogled na svet, druga pa jih označujejo kot vihar, ki utegne močno zamajati temelje ustaljenih sistemov. Zato ni nenavadno, da celo mnogi znanstveniki, ki se ukvarjajo z ‘mejnimi’ disciplinami znanosti, ne želijo potrditi implikacij lastnih raziskav, ki kažejo, da smo ljudje mogočni stvaritelji v vesolju. Včasih je lažje vztrajati pri zmotnih in zastarelih znanstvenih domnevah, kot se sprijazniti s podatki, ki korenito posežejo v naš način razmišljanja in dojemanja. Lažja pot pa hkrati pomeni tudi življenje v iluziji, polno laži o sebi in možnostih, ki se nam odpirajo. Ljudje, ki se odločijo za lažjo pot in o ‘najnovejših ter največjih resnicah’ o svetu učijo druge, ne lažejo le sebi, temveč tudi vsem, ki jim zaupajo in katerih zaupanje uživajo.

Ko o tem v živo pripovedujem občinstvu, se v odzivih običajno zrcali modrost, podobna razmišljanju Tada Williamsa, avtorja znanstveno-fantastičnih knjig, ki je zapisal: »Ljudje lažemo, kadar nas je strah … Strah nas je tega, česar ne vemo, kar si drugi mislijo o nas, kaj bo kdo izvedel o nas. Vsakokrat, ko izrečemo laž, pa stvar, ki se je bojimo, postane močnejša.«

Ko prejmemo sporočilo najnovejših odkritij, ki nam govorijo, da nauki iz preteklosti ne držijo več, moramo sprejeti odločitev. Bomo še vedno sledili zmotnim načelom in trpeli posledice dejanj, ki izhajajo iz zmotnih domnev? Če na vprašanje odgovorimo z da, si moramo zastaviti še globlje vprašanje, in sicer Česa se bojimo? Kako lahko resnica o nas samih, našem izvoru in življenju na Zemlji ogrozi naš način življenja?

Morda je iskanje odgovora na zadnje vprašanje največji izziv današnjega časa. Se lahko soočimo z resnico, ki smo jo želeli odkriti?  Imamo dovolj poguma, da sprejmemo resnico o tem, kdo smo, kaj počnemo v vesolju in kaj je namen našega obstoja? Če na vsa ta vprašanja odgovorimo z da, moramo prevzeti tudi odgovornost, ki nam jo nalaga spoznanje, da lahko svet spremenimo, če spremenimo sebe.

Spoznali smo že, da mnogo prepričanj, ki so trdno zasidrana v nas, vodi v sovraštvo, ljudi razdvaja in povzroča strah, ki človeško telo in svet okrog nas uničuje hitreje, kot si lahko predstavljamo. Morda je potreben le majhen premik v načinu razmišljanja, da bi spoznali veliko resnico o sebi – resnico, ki nas označuje za stvaritelje lastnih izkušenj. Če imajo strokovnjaki prav, je od odločitev, ki jih bomo sprejeli v naslednjih nekaj letih, odvisno preživetje civilizacije in človeštva. Da bi bile odločitve prave, moramo nase, na soljudi in na svet kot celoto pogledati povsem drugače, kot smo to počeli kadar koli prej.

Naša pripravljenost na sprejemanje globokih resnic o življenju je ključnega pomena za preživetje naših otrok v svetu, ki ga bomo oblikovali na podlagi svojih odločitev. Le če bodo otroci preživeli, bodo lahko, ko odrastejo, sami iskali nove globoke resnice.