Študentje in poznavalci ekonomije najverjetneje poznate logiko potopljenih/nepovrnjenih stroškov. Definirani so kot že nastali stroški, ki niso več odvisni od tega, ali se za izvedbo projekta odločimo ali ne. S tega stališča ne morejo biti dodatni denarni tok, s tem pa ne morejo vplivati na investicijsko odločitev. Racionalno zveneče v teoriji, praktično pa je to zmota potopljenih stroškov, kjer zmota naslavlja situacijo, kjer pri mnogoterih prihodnjih odločitvah upoštevamo pretekle izgubljene stroške.
Zmota potopljenih stroškov: 1. primer
Predstavljajte si situacijo, kjer se odločite iti v kino, da bi si ogledali film svojega najljubšega igralca. Po petnajstih minutah vam začnejo krvaveti oči, in spoznali ste, da je bil ogled huda, huda napaka. Jebeni najljubši igralec. Ampak, ker ste odšteli n-evrov za karto, obstaja velika verjetnost, da si boste film ogledali do konca. Navsezadnje, investicija planiranja, časa in denarja so na kocki. Zapustitev kinodvorane ne pride več v poštev.
V eni izmed raziskav, objavljenih na spletu, sem zasledila, da so ljudem testno ponujali kino karte. Naključno, brez specifičnega vzorca ali vrstnega reda, po različnih tarifah – torej so ljudje kupovali karte po petnajst, dvanajst in osem evrov. Raziskava je pokazala, da so se najbolj konsistentno ogledov filmov udeleževali tisti, ki so plačali najdražje karte. Razlog za slednje obnašanje je bila zmota potopljenih stroškov, kajti ob kombinaciji največje investicije v preteklosti z največjim občutkom dolžnosti, je izpeljava reči do konca neizbežna.
Zmota potopljenih stroškov: 2. primer
Naj vam zadevo približam z drugega zornega kota. V mlajših letih smo vsi vsaj enkrat slišali – »kdo bo zlata ptica«, »pojej vse, kar je na krožniku«, »ničesar ne meči stran«, kajti čas in denar, ki sta bila vložena v kosilo, sta zagotovila avtomatično dolžnost, da se je jedi pojedlo do konca. Karkoli manj bi bil kriminal.
Zanimivo dejstvo pri vsem tem je, da otroci do šestega leta nimajo takšnega pogleda na sprejemanje odločitev. Dejansko, zmota potopljenih stroškov na otroke do šestega leta ne vpliva, kar pomeni, da v primerjavi z odraslim človekom racionalnejše sprejemajo nekatere odločitve. Vse skupaj cilja na potrditev hipoteze, da so za fenomen zmote potopljenih stroškov kriva vzgoja, vzorci, družba.
Zmota nastane, ko se človeku zazdi, da se mora vrednost investicije povrniti. Bodisi naj bo vrednost v monetarnem smislu, časovnem intervalu, pozornosti, čemerkoli. Tako postanemo žrtve potopljenih stroškov, ker vloženega nikoli resnično ne dobimo povrnjenega nazaj. Diskutabilno postane, ali je priznanje zmote potopljenih stroškov priznanje lastne naivnosti? Mnogo ljudi dojema tako.
Zmota potopljenih stroškov: 3. primer
Zadeva seže dosti dlje, kot samo do površinskih kino vstopnic in hrane, saj je sinonim za ta pojav tudi zmota Concorde. Prav mislite, po tistih letalih, ki so imeli več problemov, kot uspehov. Precej pogoste situacije, kjer podjetje A pripravlja izdelek, ki še vedno pride na tržišče, medtem, ko podjetje B ponuja nekaj podobnega, vendar veliko boljšega, zmogljivejšega, predvsem pa cenejšega.
Bo podjetje A sedaj opustilo izdelavo produkta? Najverjetneje ne, čeprav je jasno, da ne bodo niti približno pokrili svojih stroškov. V znanosti je situacija še bolj zapletena, ko se leta dela na raziskavah, medtem, ko konkurenca prej razvije isto tehnologijo in jo lansira na tržišču. Kaj sedaj narediti z raziskavami, na katere smo vezali toliko časa, znanja in preciznosti?
Živali so racionalnejše pri sprejemanju odločitev
Za razliko od ljudi, živali, kot so podgane, ose, črvi in rakuni, pri svojih odločitvah popolnoma zanemarijo investirano. Seveda lahko rečemo »Ampak ljudje smo bolj razviti, lahko se učimo!« In na podlagi svojih izkušenj znamo predpostaviti aksiome, kako bodo stvari potekale, pri katerih primerih se bo splačalo vlagati energijo, znanje, čas in denar, da se nam investicija povrne. Tudi, če bi eliminirali občutek za učenje ter podobne faktorje, bi bile primitivne živali še vedno racionalnejše pri sprejemanju odločitev.
Lep delež našega življenja temelji na zmoti potopljenih stroškov, kjer nekaj poslovnih modelov izkorišča ta fenomen. Vsi na neki točki v življenju naredimo revizijo osebne rasti in pridemo do spoznanja, da so bile določene izbire potratne, s tem pa se naučimo filtrirati pomembno od irelevantnega.
[contact-form-7 404 "Not Found"]
