Starejši in bolj izkušen, kot je športnik, večja je možnost, da ima akumulirane poškodbe in kronične bolečine. Paradoks tega je, da bi bil popoln športnik starejši, genetsko in duševno nadarjen človek, ujet v mladostnem telesu. Ali, kot pravi reklo »Mladost je zapravljena na mladih.«

Tako si starejši, poškodovan atlet ne more privoščiti ničesar manj kot popolnosti. Vsako odstopanje od popolne tehnike lahko sproži raven bolečine, ki bo takoj neprostovoljno zavirala motorično nalogo.

Zakaj prihaja do pojava kronične bolečine v športu?

Kot pri mnogih zanimivih problematikah v športnem udejstvovanju, obstaja veliko dokazov, ki so posredno povezani s pojavom kronične bolečine. Vemo, da kronična bolečina zavira maksimalno moč in proprioceptivni odziv*. Znano je tudi, da se zaviranje dogaja na centralni ravni.

*Pojem propriocepcija se nanaša na sposobnost ohranjanja drže oziroma ravnotežja telesa ali njegovih posameznih delov.

Vemo tudi nekaj drugega: prag bolečine in toleranca sta pri športnikih višji, obenem pa dejansko zaznavanje bolečine ni. Kako to upoštevamo?

Prag bolečine in toleranca sta pri športnikih višji, dejansko zaznavanje bolečine pa ne.

Obstaja možnost, da slednje zavisi od fiziološke prilagoditve, ki povzroči spremenjen prag bolečine in toleranco. Ostale hipoteze predpostavljajo, da so ti akutni pojavi odziv na vajo samo ali odziv na spremenjeno čustveno ali družbeno stanje. Ena izmed nedavnih študij je pokazala, da športniki izgubijo svojo prednostno modulacijo bolečine, ko se znajdejo v stiski.

Vsekakor pojav kronične bolečine ostaja slabo razumljen pojav. Športnik se na dražljaje odziva drugače, kot nekdo, ki je fizično neaktiven ali aktiven zgolj amatersko v moderaciji. Športnikov prag bolečine in toleranca sta sicer višja, a ko se bo bolečina končno sprožila, bo športnik utrpel izgubo moči in tehnične natančnosti. Ne znamo pa še povezati vzrokov in najti specifičnega krivca za to. Zaenkrat.

Kaj kronične bolečine pomenijo za športnika?

Tisti, ki se ukvarjamo s športi, ki bazirajo na moči, vemo, da kronične bolečine pomenijo ločnico med uspehom ali frustracijo. Nekaterim tudi obsesivno kompulzivnost, kajti ravno pri powerliftingu lahko natančno izračunamo in ugotavljamo, kaj storiti, da kronične bolečine ne postanejo še bolj problematične pri težjih dvigih v kategorijah osebnih rekordov.

Če bolečino držimo popolnoma pod kontrolo pri 85 % do 95 % maksimuma, bo to lahko zadostovalo za sprožitev odklopnega odziva, ki se konča z nezmožnostjo dviga.

Bolečina tako ne vpliva le na propriocepcijo, temveč tudi na kinestetično zavest – že dolgo pozabljen a nikoli nadgrajen koncept, ki določa posameznikovo dojemanje svojega telesa v odnosu do zunanjega okolja, in gibanje v njem. Bolečina vpliva na percepcijo svojega telesa in gibanja v odnosu do sebe. Na primer: do zaznavanja skupne fleksije glede na telo in na stvari v okolju in prostoru samem, na razdaljo med predmeti glede na telo, oblike, itd. V športnem pogledu je to katastrofalno.

Zaviranje kinestetične zavesti vodi k nepravilni izvedbi tehnike in večjem tveganju za nastanek poškodb.

Zaviranje propriocepcije in kinestetične zavesti vodita k nepravilni izvedbi tehnike, kar povzroča še več akutnih bolečin. Poleg tega tudi zavira zmožnost izvajanja celotnega giba, kar ne povzroči le zgrešenega dviga, temveč tudi znatno povečuje tveganje za nastanek poškodb ali v mnogih primerih le še poslabša že obstoječe težave.

Poškodovani športnik si ne more privoščiti sledečega:

  • Tehničnih napak,

  • nenatančnega sledenja planu treninga,

  • izogibanju preventive (novo nastalih) poškodb in rehabilitacije. V kolikor rehabilitacija zajema polovico časa športnikovega običajnega treninga, je redne treninge potrebno prirediti na krajše in manj obsežne, ker se več časa posveča odpravi in preprečevanju poškodb.

Posledice ignoriranja kronične bolečine

Včasih športniki proti svoji boljši presoji, bolečinam in poškodbam navkljub trmarijo z enako intenzivnimi treningi, pozabljajoč, da njihova mišično-skeletna struktura ob aktivnosti najbolj trpi. Naša telesa plačajo veliko višjo ceno od želje po napredku, kar postane vse bolj problematično.

Že manjša tehnična napaka lahko povzroči deviacijo v potovanju palice, ki ne samo, da lahko draži, ampak tudi temeljito ogroža ali poškoduje hrustanec v sklepih (hrustanec v komolcih pri potisku prsnega koša, hernija diska zaradi dodatnega pritiska pri počepu). Vsaj v športih, ki bazirajo na moči, so športniki soočeni s številnimi morebitnimi poškodbami, zaradi česar gre toliko poudarka na izpopolnitev tehnike, ki je edini način, s katerim se izognemo najtemnejšim scenarijem.

Že manjša tehnična napaka lahko povzroči deviacijo v potovanju palice in ogroža hrustanec v sklepih.

Nedoslednost sledenju plana treninga se ne bi smela dogajati, čeprav moram poudariti, da nihče nima popolnega »enega za vse« treninga, ne glede na to, kaj vse oglašujejo. Ključnega pomena za »starajoče« športnike je previdnost. Zavedati bi se morali, da pretiravanje poškodbi navkljub ni ravno najvarnejša pot do uspeha, kot tudi dvigovanje težjega navkljub slabemu počutju ne pomeni najboljše presoje.

Včasih sta modrosti zmernosti in previdnosti prezrti, vendar se ju splača upoštevati. Kot bi rekla Dot Shaw: »Osebnih rekordov je le nekaj, zakaj bi jih tratili med rednimi treningi.«

Preventivno in rehabilitacijsko delo

Predhodno preventivno in rehabilitacijsko delo so sila zamudni procesi, ki pogosto povzročajo določeno mero bolečine, saj gre za zdravljenje poškodovanega območja in ukvarjanje z osnovnimi patologijami.

Mislim, da tudi pri največjemu mazohistu tega planeta obstaja prag bolečine, ki jo pokosi še tako minimalna rehabilitacija. Seveda se športniki zgodaj naučijo razlikovati med vrstami bolečine, razumejo, da je doseganje optimalne učinkovitosti možno doseči le z optimalnim zdravjem – ali njegovemu približku.

Treniranje izkušenega športnika postane zaradi kroničnih bolečin težje.

Treniranje izkušenega športnika tako postane težje, kajti pogosto gre bolj za »krizno preventivo«, kot za normalni planski trening. Z izboljšavo tehnike preko več deset tisoč ponovitev, športnik spozna programiranje in odziv telesa, vendar jih je še vedno potrebno opomniti na previdnost. Vsakič znova. S staranjem pa, seveda večkrat.

Šalo na stran, večina ljudi noče slišati, da postajajo starejši in imajo poškodbe. Pridejo dnevi, ko je treba biti bolj previden in upati, da se varno pride na cilj – na še eno tekmo, še eno prvenstvo.

[contact-form-7 404 "Not Found"]