
Pri oblikovanju prehranskih načrtov za svoje stranke poleg samega hujšanja vedno upoštevaš tudi vidik dolgoročnega zdravja in dobrega počutja. Kdo so tvoje stranke? Kako izgleda delo s stranko, ki si želi izgubiti kilograme ali preoblikovati postavo? Kaj je tisto, zaradi česar so tvoje stranke zadovoljne in uspešne? Imaš morda podatek, koliko ljudi tudi po izgubi želene teže obdrži ta način prehranjevanja?
Gašper Grom: Ena od pogostih misli, ki jo je zaslediti tudi v strokovni literaturi, je to, da mora biti način prehranjevanja tak, da pri ljudeh ne vzbuja občutka odrekanja. Velika večina ljudi, ki poišče pomoč, ima težave s hrano – lahko izvirajo iz fizioloških ali psiholoških dejavnikov, najpogosteje kot zmes obojega.
Ena od pogostih misli, ki jo je zaslediti tudi v strokovni literaturi, je to, da mora biti način prehranjevanja tak, da pri ljudeh ne vzbuja občutka odrekanja.
V literaturi se tudi izrisuje spoznanje, da večina – približno tri četrtine ljudi – nima presnove, ki bi ne zbezljala, če uživajo preveč ogljikovih hidratov. Dolga leta se kažejo samo znaki, kot na primer težko obvladljiv apetit in debelost. Ko pa pogledamo bližje, vidimo, da gre za zelo slabo prilagoditev na nenehno previsok vnos ogljikovih hidratov. Zaradi slabega telesnega odziva nanje pride tudi do kroničnega preseganja energijskega vnosa. To pa je za telo skoraj vojna napoved, na katero se telo začne ustrezno odzivati in to ponavadi nikoli ne pomeni nič dobrezga za zdravje.
Korekcija teh napak zato prinese globji občutek zadovoljstva – ne gre več samo za izgubljene kilograme, pač pa za dobro počutje, izboljšan nadzor nad apetitom in podobno. Na fakulteti, kjer končujem magistrski študij, smo spomladi izvedli raziskavo o ketogeni dieti. Tudi po koncu protokolarnega dela so se vsi preiskovanci odločili za nadaljevanje s tako prehrano. Dogovorili smo se za srečanje po nekaj mesecih – prepričan sem, da jih bo 70 do 80 odstotkov uspešno vztrajalo.
Kako ocenjuješ sprejemanje oz. prilagajanje Slovencev na tako drastične spremembe v razmišljanju glede prehrane? Si mnenja, da imajo ljudje za to posluh ali da večina še vedno “trmari” pri svojih naučenih prepričanjih?
Gašper Grom: Stvari se izboljšujejo, je pa še vedno veliko »trmarjenja«. Saj mi je razumljivo: človek je po ustroju svojih možganov narejen tako, da raje verjame v čudeže in hitre rešitve. Hkrati pa napak, ki jih počne, enostavno ne vidi. Z ljudmi, ki rabijo pomoč, je lažje – poskusili so že vse živo in nič ni delovalo ali pa je delovalo, ampak je bilo izjemno težko.
Poglejte: jesti petkrat dnevno po malo, pri čemer pretežni del jedi predstavljajo beljakovine, zmeren je vnos ogljikovih hidratov, maščob pa je malo – to deluje. Ljudje shujšajo in lahko v kombinaciji s športom oblikujejo ustrezno telesno sestavo. A nekaj je dejstvo: razen manjšine večina doživi »recidiv« in začne delati stare napake. Enostavno je treba v tak način življenja vložiti več energije, motivacije in discipline, kot jo ima večina ob napornem vsakdanjem življenju na voljo. Ljudje potrebujejo sistem prehranjevanja, ki je dober za zdravje in ki je hkrati, kot rečejo v angleščini »low maintenance«. Torej »ne stane veliko«, pri čemer mislim, da ne stane veliko pozornosti, discipline in podobno.
Večja težava so zdravniki in to ni značilno samo za Slovenijo. Pa tudi zanje imam razumevanje. Zdravniki ne morejo in ne smejo hitro spreminjati svojih pogledov na tako pomembno vprašanje, kot je prehrana. In čeprav literatura priča o tem, da visokohidratna hrana očitno ni tako zelo dobra, kot smo dolgo mislili, hkrati velja tudi to, da je raziskovanje prehrane po svoji naravi težavno in dolgotrajno.
Zanašamo se v večini lahko na epidemiološke študije – to so dolgotrajne, opazovalne raziskave, ki temeljijo večinoma na samopopisu ljudi (kaj so jedli, kako pogosto, …). V primerjavi s kliničnimi študijami imajo te ogromno pomanjkljivosti, ki jih ne moremo kar odmisliti. Če povem drugače: vsak posameznik se lahko odloči za prehrano XY in opazuje, kaj se mu bo zgodilo, ne ve pa, kaj bi zagotovo bilo, če bi izbral prehrano YZ. Nihče od nas nima »kontrolne skupine«, s katero bi primerjal potek svojega življenja.
LCHF način prehranjevanja
Ves čas spremljaš raziskave in izsledke znanstvenikov. Zakaj meniš, da so v javnosti, in stroki nenazadnje, še vedno tolikšne razlike in nestrinjanja okoli tega, kakšen način prehranjevanja je najboljši?
Gašper Grom: Tu je treba ločiti dvoje: so ugledni strokovnjaki, ki z zadržki spremljajo spremembe v nutricionistiki, in so »strokovnjaki«. Diete in hujšanje pač prodajajo in tu se potem nakopiči en kup ljudi, ki so »raziskali internet« in pač prodajajo, kar ljudje želijo kupiti. Težko je ločiti zrna od plev, to je najbolj očitno. Kar se resne stroke tiče, kot sem že dejal, je na nek način razumljivo. Najbrž bo za resen miselni prelom potrebna menjava generacij.
Ali ti osebno vztrajaš pri tem, da bi se morali vsi ljudje doživljenjsko prehranjevati na LCHF način ali prepuščaš možnost, da je bolje, da vsak najde tisto, kar njegovemu telesu najbolj ustreza?
Gašper Grom: Kaj je cilj ustrezne prehrane? Da smo zdravi, da se dobro počutimo, da dobro funkcioniramo tako telesno kot tudi umsko, da s hrano in prehranjevanjem nismo obremenjeni in da to, kaj dajemo v usta in kdaj, ni vir dodatnega stresa.
Temu se po mojih izkušnjah daleč najbolj približa prav prehranjevanje, s pomočjo katerega telo ohranjamo v prehranski ketozi. Še enkrat ponovim: delu ljudi normalna količina ogljikovih hidratov ne povzroča večjih težav – niti vsakdanjih niti zdravstvenih, več pa nas je takih, ki živimo bolje z ogljikovimi hidrati na minimumu. Seveda se mora vsak odločiti za sistem, ki mu ustreza. Ampak ne pozabite, da mnogim »ustreza« tudi kajenje – za kajenje pa ni nobenega dvoma, da zdravju škoduje.
Seveda se mora vsak odločiti za sistem, ki mu ustreza. Ampak ne pozabite, da mnogim »ustreza« tudi kajenje – za kajenje pa ni nobenega dvoma, da zdravju škoduje.
Si mnenja, da je mogoče pri takšni “dieti” vztrajati celo življenje?
Gašper Grom: Absolutno. Ko sem na konferencah o tem tipu prehrane, srečujem tudi starejše udeležence, ki bi morali biti »normalno« že betežni, pa so to prave koreninice, zdravi, vitki in agilni.
Pred kratkim sem raziskoval vpliv posta in zmanjševanja dnevnega vnosa energije na presnovne procese: uživanje manj energije, kot jo potrebujemo po nekem termodinamičnem izračunu, je izjemno zdravo in ugodno vpliva na kompleksen splet fizioloških odzivov.
Kakšno povezavo ima to z visokomaščobno prehrano? Postenje in visokomaščobna prehrana delujeta na popolnoma isti fiziološki podlagi kot ketogena dieta: zanašanje telesa na ketonska telesca. Ta so uporabna kot vir energije in kot varovalne in signalne molekule, ki se zaenkrat zdijo prav eliksir zdravja in mladosti.
Odklikaj spodaj na 3. stran intervjuja…