Kot otroke so nas učili, da dolgočasenje ubija kreativnost. Pa je to res? Po najnovejših podatkih nevroznanstvenikov dolgočasenje našim mislim omogoča, da tavajo, kar pa našim možganom pomaga ustvariti nove povezave, ki lahko rešijo kakršenkoli problem. Od načrtovanja kosila do rešitve uganke segrevanja planeta.
Dolgočasenje je koristno za možgane
“Kadar se dolgočasimo, iščemo nekaj, kar nas bo stimuliralo in kar ne moremo najti v naši neposredni bližini,” pravi Dr. Sandi Mann, psihologinja in avtorica knjige The Upside of Downtime: Why Boredom Is Good.
To stimulacijo torej poskušamo najti tako, da v svojih mislih potujemo nekam drugam – govorimo o pojavu budnega sanjanja. In to je tisto, kar lahko stimulira našo kreativnost, saj pričnemo razmišljati podzavestno. Ta proces omogoča, da se v naših možganih pričnejo vzpostavljati različne povezave.
A nikar se ne veselite prehitro. Pogosto lahko dolgočasenje zmotno zamenjamo za odpor – za nevidno silo, ki se dviga znotraj nas, kadar nastavimo svoje misli na izzive, ki zahtevajo veliko mero kreativnosti. Naši možgani vedo, kako težka naloga je pred nami, zato uporabi dolgočasenje kot povod, da se tej nalogi izogne in nam ponudi lažji izhod.
Da bi dolgočasenje izkoristili za grajenje kreativnosti, namesto za prelaganje odgovornosti, vam ponujamo nekaj nasvetov, s katerimi boste ostali na trdnih tleh.
1. Poslužujte se prave vrste dolgočasenja
Napačna vrsta dolgočasenja je tista, ki jo doživljate, kadar počnete nekaj brezpredmetnega. Nekaj, kar vas ne navdihuje ali pomaga pri uresničevanju svojih ambicij.
Prava vrsta dolgočasenja pa je tista, ki jo doživljate, kadar veste, da počnete nekaj, kar si resnično želite – na primer nek velik kreativni izziv. Takšno dolgočasenje pravzaprav povečuje vašo samomotivacijo.
2. Vnaprej se odločite, kdaj boste pričeli delati
Če čakate na jutri, da se odločite, ali boste pričeli z delom zjutraj ali popoldan, potem si daste priložnost, da odlašate. Če pa se odločite, da boste z delom pričeli jutri ob 9h zjutraj, potem imate pred sabo močno odločitev – ali boste delali ali pa prekršili svojo obljubo.
Več: Motivacija: znanstveni vodič, kako se motivirati in kako ostati motiviran.
3. Odstranite motnje
Ali je dovolj, da uporabite programsko opremo, da izklopite internet? Se vam je resnično potrebno popolnoma izogniti računalniku? Ali potrebujete okolje, kjer je mogoče ohranjati visok nivo osredotočenosti, kot je na primer knjižnica? Vi se poznate najbolje. Vsekakor pa se ne zanašajte zgolj na svojo voljo do dela.
4. Pripravite se na dolgočasenje
Ne upirajte se dolgočasenju. Usedite se, sprostite se in ga doživite v vsej svoji polnosti. Opazujte, kako se počuti vaše telo, kakšne misli in skušnjave vam gredo po glavi, kakšna čustva doživljate. Takšno prakso imenujemo tudi čuječnost ali pa meditacija. Kakor želite.
Spoznajte svoje dolgočasenje. Ko ga resnično preučite, lahko postane resnično zanimivo. In koristno.
5. Ostanite kjer ste, dokler se dolgočasenje ne poleže
Ne pritiskajte nase in ne pričakujte, da vam bo takoj na misel prišlo nekaj neverjetnega. Pustite papir/računalnik/inštrument ali karkoli, za kar potrebujete inspiracijo pred sabo in to stvar le glejte. Če gre za delo, ki nastaja, poglejte, kaj ste naredili včeraj. Morda vas bo prijelo, da bi tu in tam naredili nekaj blažjih popravkov.
Dajte si torej dovoljenje, da ne počnete ničesar in da zgolj razmišljate o tem, kar počnete. Poskrbite le, da ostanete osredotočeni na delo, ki je pred vami.
6. Naj dolgočasenje postane vaša navada
Večkrat, kot boste ponovili vzorec dolgočasenje – radovednost – zanimanje – absorpcija – lažje boste prepoznali dolgočasenje kot začetek procesa ustvarjanja. Tako pa boste konec koncev tudi lažje vztrajali na projektu.
Več: Dnevne rutine najbolj kreativnih ljudi v zgodovini.
Vir: 99U.com
[contact-form-7 404 "Not Found"]