Obstaja mnogo razlogov, zakaj prihaja do neprijetnih reakcij na hrano. Poleg zastrupitev s hrano, je glavni razlog za to intoleranca (preobčutljivost) na hrano. Ta pojem zajema številne različne tipe reakcij. Alergija na hrano je ena izmed njih. Gre za reakcije, ki vključujejo imunski sistem telesa. Vendar pa v večini primerov intolerance na hrano ne gre za prave alergije, kljub temu, da lahko povzročajo neprijetne ali boleče simptome.

Definicija: intoleranca na hrano

Intoleranca na hrano je splošni pojem, ki opisuje vrsto različnih odzivov na hrano, vključno z alergijskimi reakcijami (npr. alergija na oreščke), različnih reakcij, kot rezultat pomanjkanja encimov (npr. laktozna intoleranca ali dedna fruktozna intoleranca), farmakoloških reakcij (npr. občutljivost na kofein) in drugih nedefiniranih odzivov. Intoleranca na hrano ne vključuje zastrupitev s hrano zaradi bakterij ali virusov, plesni, kemikalij, toksinov ali dražil v hrani, niti ne vključuje odpora do hrane.

Rekacije intolerance na hrano so običajno škodljivi odzivi na specifično hrano ali sestavino hrane, ki se lahko pojavi ne glede na to, ali se oseba zaveda, da je hrano pojedla ali ne. To je tudi osnova za “zlati standard” testiranja – kontrolirana sprememba dvojnega slepega placeba, pri kateri ne operator, ne testiranec ne vesta, kateri test vsebuje alergen in kateri je placebo.

Definicija: alergija na hrano

Alergično reakcijo na hrano opisujemo kot neprimerno reakcijo imunskega sistema telesa na zaužitje hrane, ki v večini primerom posameznikom povzroči škodljive posledice. Alergija na hrano ima različne stopnje nevarnosti, nekatere so lahko celo usodne. 

V primeru alergije na hrano, imunski sistem proteinske komponente hrane, na katero je posameznik občutljiv (kot so nekateri oreščki, mleko, jajčni proteini), ne prepozna kot varne. Ta komponenta hrane se imenuje alergen. Imunski sistem kot odziv na alergen tipično sintetizira protitelesa imunoglobulin E (IgE), ki aktivirajo druge celice, da sprostijo snovi, ki povzročijo vnetje. Alergijske reakcije na hrano so običajno lokalizirane na določenem delu telesa. Simptomi vključujejo draženje želodca, izpuščaje, ekscem, srbenje kože/ust, zatekanje tkiva ali težko dihanje. V primeru resne reakcije lahko pride do anafilakse, pri kateri pride do hitrega padca krvnega tlaka in resnega šoka.

Alergija na hrano je relativno redka. Ocenjuje se, da je alergičnih na hrano med 2 % in 10 % ljudi razvitega sveta. Epidemiološki podatki se precej razlikujejo glede na starost preiskovane populacije, geografsko področje in lokalne prehranjevalne navade. Alergija na hrano je pogostejša pri otrocih, kritično obdobje za razvoj alergije je zgodnje otroštvo in najvišja incidenca je v prvem letu starosti (M. Acceto, Alergija na hrano).

Alergija na hrano: zapozneli odziv

Obstaja še druga vrsta alergije na hrano, imenovana zapozneli odziv, pri katerem traja več ur ali celo dni, da se razvije. Vključuje druge komponente imunskega sistema, in sicer T-limfocite (T celice). Najpogostejši primeri te oblike reakcije so avtoimune bolezni in celiakija (občutljivost na protein gluten, ki ga vsebuje pšenica in na sorodne proteine v drugih žitaricah, kot sta ječmen in rž). V nekaterih primerih lahko do te oblike reakcije prihaja tudi v primeru druge hrano, kot sta mleko in soja.

Katera hrana je najpogostejši vzrok alergičnih reakcij in intolerance na hrano?

Večino alergičnih reakcij, povezanih s komponentami hrane, povzroča majhno število hrane, in to so kravje mleko, kokošja jajca, arašidi in drugi oreščki, soja in njeni produkti, ribe, lupinarji in žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica). Vzrok alergičnih reakcij so lahko tudi citrusi. Ocenjujejo, da so za 9 od 10 reakcij pri otrocih vzrok mleko, jajca, soja, arašidi, oreščki ali pšenički gluten. Večina teh reakcij tekom odraščanja izzveni. Večina reakcij v odrasli dobi je posledica občutljivosti na lupinarje, ribe, arašide in oreščke. Neobičajno je, da bi se alergija na hrano pričela v odrasli dobi.

Zakaj alergije na hrano ne razvijejo vsi ljudje?

Pod normalnimi okoliščinami dojenčki hitro postanejo tolerantni na večino proteinov, s katerimi se srečajo v prvih dneh in mesecih življenja. Ta proces je znan kot razvoj tolerance. Mehanizem, ki je odgovoren za ta proces še ni popolnoma razumljen. Potekajo številne raziskave, da bi ugotovili, kdaj na primer, bi bilo potrebno dojenčka seznaniti z določeno hrano, da bi prišlo do normalnega razvoja tolerance.

Nejasno je tudi, zakaj večina otroških alergij izzveni po 12-24 mesecih (npr. alergija na mleko ali jajca), medtem ko so druge prisotne celo življenje (npr. alergija na oreščke). Drug aspekt, ki je prav tako slabo razumljen, je relativna pomembnost prehrane pri razvoju alergičnih bolezni, kljub temu, da je poznano, da lahko prehrana poslabša nekatera stanja, kot so astma in atopični dermatitis. Podobno, so negotove koristi prehranskih omejitev pri zdravljenju teh stanj, predvsem med odraslimi. Delno tudi zaradi tega, ker je v študijah, kjer ta stanja preučujejo, težko popolnoma izključiti hrano ali sestavino.

Primerjava simptomov in resnosti alergij na hrano in drugih oblik intolerance na hrano

Reakcije intolerance na hrano se precej razlikujejo v resnosti pridruženih simptomov in v časovnem okvirju trajanja. Alergija na arašide, na primer, je pogosto doživljenjska bolezen in povzroča resne, celo življenjsko ogrožujoče, anafilaktične reakcije na majhno količino proteina. Intoleranca na kravje mleko je lahko resna pri majhnih otrocih in tipično izzveni med odraščanjem. Večina otrok (okoli 90 %) prerastejo intoleranco do vstopa v šolo. Podobno je začasen fenomen, povezan z zgodnjim otroštvom, tudi intoleranca na jajca. Celiakija je normalno doživljenjska bolezen in zahteva zavezanost k posebni dieti, ki izključuje gluten. V nekaterih primerih pa je bolezen blaga in jo lahko človek preživi nediagnosticirano.

Posledice laktozne intolerance so trebušni simptomi (napenjanje in diareja), kot odziv na testne količine laktoze. To stanje se običajno opazi pri starejših otrocih in odraslih, posebej pri ne-belopoltih rasah. Resnost simptomov variira med posamezniki. Večina ljudi s to boleznijo lahko zaužije zmerne količine mleka in mlečnih izdelkov, posebej skupaj z drugo hrano. Popolno izogibanje mleku in mlečnim izdelkom je redko potrebno, saj večina ljudi še vedno sintetizira nekaj encima laktaze. Jogurt se običajno tolerira bolje kot samo mleko, to pa zaradi prisotnosti encimov, podobnih človeških laktazam, v mlečnokislinskih bakterijah, uporabljenih za izdelavo jogurta. Trdi siri vsebujejo laktozo le v sledeh in so zato dobro tolerirani. Kljub temu, da ni mogoče sprožiti sinteze encima, ko enkrat upade, pa obstaja nekaj dokazov, da je mogoče razviti toleranco na laktozo s postopnim vključevanjem mleka in mlečnih izdelkov. Posledično se namreč spremeni bakterijski profil v debelem črevesu v korist tistim, ki razgrajujejo laktozo.

Je migrena posledica alergije na hrano?

Obstaja velika verjetnost, da je hrana vzrok za glavobole in migrene pri nekaterih ljudeh. Majhna verjetnost pa je, da bi bila vzrok ena vrste hrane. Vključeni so lahko številni mehanizmi, sama alergija pa je malo verjetna, da bi bila vzrok. Možni sprožilci glavobolov pri nekaterih ljudeh so kofein, čokolada in alkoholne pijače.

Na kaj moramo biti porabniki pozorni pri oznakah?

Po zakonu mora večina pakiranih prehrambenih izdelkov vsebovati popoln seznam sestavin, ki jih izdelek vsebuje, v padajočem vrstnem redu. Porabniki, ki imajo diagnosticirano preobčutljivost na hrano, morajo biti pozorni na naslednje sestavine hrane:

• arašidi
• zemeljski oreški (mandlji, lešniki, orehi, brazilski oreščki, indijski oreščki, pekanov oreh, pistacije in makadamija),
• jajca,
• mleko,
• raki (velike kozice, rakovica, jastog),
• mehkužci (lignji, školjke in polži),
• ribe,
• sezamova semena,
• žitarice, ki vsebujejo gluten (pšenica, rž, ječmen in oves),
• soja,
• volčji bob,
• stebelna zelena,
• gorčična semena,
• žveplov dioksid/sulfiti (konzervans, uporabljen v nekateri hrani in pijačah) v koncentraciji nad 10 mg na kg oz. l.

Včasih se lahko zgodi, da majhne količine alergena zaidejo v produkt po nesreči, kljub temu, da se proizvajalci trudijo to preprečiti. Če obstaja verjetnost, da v tovarni pride do takšnega dogodka, morajo oznake to jasno določevati (“…lahko vsebuje sledi…”)

Menite, da imate alergijo na hrano?

Pomembno je, da ljudje, ki menijo, da trpijo za alergijo na hrano ali drugo intoleranco na hrano, poiščejo profesionalno svetovanje, še preden drastično spremenijo svojo prehrano in tvegajo, da ta postane neuravnovešena. Poleg tega lahko v nekaterih primerih, ko je primer celiakije, sprememba prehrane onemogoči testiranje in postavitev diagnoze.

 

Vir: British Nutrition Foundation