Pretekli vikend se je eden izmed mojih prijateljev končno odločil, da se kot tekmovalec udeleži svoje prve powerlifterske tekme. Od njegovega govoričenja, do dejanskega stanja na tekmovalni platformi je minilo za precej sivih las predolgo. In to zato, ker se je do tedaj bolj ali manj obotavljal, naslanjajoč se na vse možne izgovore. Potem iznenada, pred slabimi devetimi tedni dobim klic, da se je preprosto odločil za tekmovanje, vendar potrebuje pomoč pri pripravah. Aktivna udeležba prve tekme je dobila zeleno luč.

Moment improvizacije uskladitve primernega postopka treningov pozneje, je stal na platformi in resnično dal zadnje molekule moči od sebe, obenem pa neizmerno užival. Njegov zadnji mrtvi dvig je tehtal dobrih 272,5 kg, vendar je bil sam podzavestno povsem brez ideje, kakšno težo mu je dejansko uspelo dvigniti.

Po odložitvi bremena je bilo jasno, da je postal zasvojen, bodisi zaradi adrenalina, bodisi zaradi dejstva, da je tekmo za novinca prekleto uspešno zaključil. Od tedaj naprej je mnenja, da se bo v tej disciplini udejstvoval, dokler, kot starec ne konča popolnoma obnemogel. Postal je eden izmed mnogih, ki se počutimo povsem identično. Za nas je powerlifting tisti železni virus, ki nas zasvoji za celo življenje.

Aktivna udeležba prve tekme

Dovolj reklamnega »flanca«, naj začnem to epsko nadaljevanje o poti do prve tekme. Pred leti sem na eni izmed tekem imela čast spoznati Dot Shaw, pred kratkim preminulo britansko powerlifterko. Bila sem ravno v fazi, ko sem na tekmi v dveh poskusih, sodeč po mnenju sodnika, zgrešila globino na počepu. Celotna zadeva se mi je zdela še toliko bolj banalna in sramotna, ker je bila v publiki ravno Dot Shaw.

V zaodrju me je potegnila na stran in pomirila, da je bila tudi ona soočena s podobnim problemom, kjer tekmo za tekmo ni počepnila dovolj nizko. Dala mi je nekaj koristnih napotkov, kar mi je psihično pomagalo dovolj, da sem se pred tretjim poskusom počepa svojim prijateljem zaklela, da v kolikor bo tudi v tretje neuspešno, se poslovim od powerliftinga s puško v koruzi ter v joku na najvišje drevo.

Šla sem na svoje mesto, počepnila globje, kot kdajkoli prej, se komajda dvignila in malce pred koncem skoraj omedlela. Ostalo je zgodovina. Aktivna udeležba prve tekme je bila v glavnem uspešna. Glede na to, da je bila to moja prva tekma se nisem sekirala, da nisem ravno podrla vseh tedanjih svetovnih rekordov. Zakaj? Ker sem na prvo tekmo prišla zaradi izkušnje.

V kolikor se boste kdaj pogovarjali s komerkoli, ki bi izrazil(-a) željo in zanimanje po tekmovanju, vendar bi obenem imel(-a) zadržke pred nastopanjem – kako reagirati? Kaj jim svetovati?

Nasvet št. 1: Nima smisla čakati

Bistvo mojega odgovora je sila preprost – udeležite se, ker nima smisla čakati, poleg tega zamujate najboljšo učno izkušnjo. Ko ste osvojili osnove in pridobili dovolj moči, je čas za tekmovanje. Kot novinec(-ka) se boste morda počutili tuje, morda boste zgrešili dvige in spuste na ukaze, ne boste se ogreli primerno, pomotoma boste v prostoru za ogrevanje dvignili svoj prvi ali drugi dvig … Skratka, ker vas bodo rahlo dajali živci, trema ter vse lepe stvari, ki pridejo zraven, med drugim tudi slabost, boste znali zgrešiti tu pa tam kakšnega kozla, ki vam bo pozneje v življenju ostal le kot humorna anekdota ob skodelici kave post festum zmage.

Nasvet št. 2: Pripravite si dovolj hrane

Počutju navkljub boste morali vmes jesti, kajti tekme se znajo zavleči. In prazna vreča nikoli ne dvige toliko, kot bi polna na prvem mrtvem dvigu. Kaj šele v drugem ali tretjem poskusu. Važno je, da se osredotočeno podvržete novi izkušnji.

Nasvet št. 3: Spoznajte različne kodekse

Bistvo, ki ga skušam zajeti je, da se opogumite, nehate dvomiti vase in se udeležite tekme. Naj vas pomiri tudi dejstvo, da na powerlifterskih tekmah ni zahtevane specifične stopnje moči, ki jo mora posameznik(-ca) izpolnjevati. Z razlogom prvi tekmi pravimo, da je zanemarljiva. Je pa res, da ima vsaka federacija svoja pravila, svoj kodeks, ki ga morate poznati, spoštovati in se ga do črke držati. Šele potem se začnete 12 do 20 tednov prej resnejše pripravljati z miselnostjo, ki vas uspešno pripelje do nastopa na platformi.

Nasvet št. 4: Štejejo le tehnična pravila

Nekaj je treba reči o tekmovalcih, ki se odločijo za tekmovanje, kjer so subjekt mnenj sodnikov, kot tudi publike. Za razliko do bodybuildinga, gre tu za bolj objektiven pristop do sojenja. Zadaneš globino na počepu ali je ne. Pri mrtvem dvigu palico z bremenom zadržiš, ali ne. Pri potisku prsnega koša počakaš na ukaz za spust z ritjo fiksirano na klopi, ali ne. Preprosto. Tehnična pravila obstajajo z razlogom. Vsak tekmovalec je z njimi soočen in se mora temu primerno obnašati tudi med treningi na poti do tekme. Aktivna udeležba prve tekme je stvar poznavanja tehničnih pravil.

Nasvet št. 5: Priprave na tekmo

Moj pristop do priprav na tekme je poudarek na vadbi začrtanih bremen v kilaži tekmovalnih dvigov, dokler niso izpiljeni do popolnosti. To je popolno nasprotje od tega, kar običajno slišim. Mnogo ljudi se vedno zapiči v neke absurdne številke in dokler tega ne dvignejo, niso pripravljeni iti na tekmo, kar je že samo po sebi popolna neumnost.

Vsak powerlifter bo znal povedati, da glede na program ene maksimalne ponovitve, ki ga uporabljajo, tista ena maksimalna ponovitev ni njihov resnični tekmovalni maksimum. Maksimumi s treningov se namreč gibljejo na 90 % ali manj najboljših dvigov in potiskov. V kolikor imate težave pri določanju svojih maksimumov, se lahko mirno obrnete name.

Za konec bi vam svetovala le, da s treningi pred tekmo ne pretiravate, kajti prekomerno treniranje na maksimalni teži bo imelo povsem negativen učinek. Poleg tega ne boste imeli pravega časovnega okna za regeneracijo.

Naj zaključim z apelom vsem, ki morda potrebujete malce več motivacije, da se odločite za tekmovanje – vredno je poskusiti, vredno je izzvati in testirati svoje meje, vredno je ohranjati lakoto po zmagah in napredku. Aktivna udeležba prve tekme vam bo razširila powerlifterska obzorja. V kolikor potrebujete pomoč, se lahko obrnete name.

 

[contact-form-7 404 "Not Found"]